Zaradi velike milosti in radosti, ki ju je Bog podelil mojemu Srcu, in zaradi tako velike skrivnosti, obljubim, da bom pri Njem posredoval za vse, ki častijo moje Srce in se k meni zatekajo. Podelil jim bom milost, da bodo lahko rešili tudi najhujše težave, in jim priskočil na pomoč v tistih izjemnih potrebah, ki se zdijo s človeškega stališča nerešljive. Po moji priprošnji in z Božjo pomočjo bo vse mogoče.

O uslišanjih na priprošnjo svetega Jožefa, tudi v zadevah, ki se zdijo nemogoče, nerešljive, od ozdravljenj, finančnih, gospodarskih situacijah in vsakršnih stiskah, do sprave z Bogom in srečnega odhoda v večnost. Pričajo mnoga pričevanja in dogodki. Sveti Jožef je resnično velik priprošnjik  in zavetnik Cerkve.

18 Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča – bila pa je noseča od Svetega Duha. 19 Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil. 20 Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. 21 Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« 22 Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: 23 Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami. 24 Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi 25 in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus. (Lk 2,1–7)

Zato, ker je bil varuh svete nazareške družine, ki je že vsebovala začetke nastajajoče Cerkve: Kristusa kot prvorojenca božjih otrok, vseh kristjanov, in Marijo, deviško Mater vseh članov Kristusovega skrivnostnega telesa.  

Vzvišeni nalogi Marijinega deviškega moža in Jezusovega deviškega očeta (pravimo mu tudi Jezusov „rednik“ ali „krušni oče“) ustreza tudi Jožefova edinstvena svetost.

Jožef je bil po poklicu obrtnik, po vsej verjetnosti tesar (nekateri trdijo tudi, da gre za napako v prevodu in da je bil v resnici kamnosek). Gotovo je Jezus v mladih letih pomagal Jožefu v delavnici.

Mnogi teologi izrečno trdijo, da je bil sveti Jožef zaradi svoje vzvišene naloge, ki mu jo je Bog namenil pri skrivnosti učlovečenja in odrešenja, že od začetka utrjen v milosti, podobno kot sveti Janez Krstnik ali apostoli po Jezusovem vstajenju.