Kristus
kralj
Praznik
Kristusa Kralja je novejšega datuma. Vendar
pa moramo reči, da je krščanska skupnost
že od vsega začetka priznavala in dajala
Kristusu kraljevski naslov “Kyrios“ - Gospod.
Ime Gospod
(Kyrios) najbolje izraža Kristusovo človečnost
in božanstvo, njegovo slavo na Očetovi desnic‹
in njegov eshatološki prihod kot sodnika.
Kristus je posebej od svojega vnebohoda
dalje tudi kot človek deležen tiste najvišje
časti in oblasti nad vesoljstvom, ki jo
ima Bog.
Praznik Kristusa Kralja je uvedel papež
Pij XI. za vso zahodno Cerkev v svetem letu
1925 in določil, naj se praznuje
zadnjo nedeljo v oktobru. Navedel je
tudi notranji razlog za njegov nastanek:
- „Za verski pouk ljudstva in za dviganje
k veselju notranjega življenja imajo
vsakoletni prazniki svetih skrivnosti
mnogo več učinka kakor najgloblji bogoslovni
dokazi.
Dočim so ti namenjeni za manjše število
in le za izobražene ljudi, pa cerkveni prazniki
razmajejo in poučujejo vse vernike; verski
dokazi govorijo samo enkrat, prazniki pa
tako rekoč vsako leto in vedno; dokazi so
predvsem za razum, prazniki pa v korist
celega človeka, za um in srce.
Da, ker sestoji človek iz duše in telesa,
je treba, da ga zunanje praznovanje svetih
dni tako prevzame in spodbudi, da se po
raznovrstni lepoti svetih obredov obilno
navzame Božjih naukov, ki mu morejo, ko
so mu prešli v kri in meso služiti v napredovanje
duhovnega življenja“
- Tako ta praznik govori, da je bil
Kristus s svojim vstajenjem postavljen
za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast
v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega
duha že deluje v srcih ljudi; in ne
budi v njih le hrepenenja po prihodnjem
veku, ampak že s tem samim tudi oživlja,
očiščuje in krepi tiste velikodušne
težnje, s katerimi si družina ljudi
prizadeva, da bi napravila svoje življenje
bolj človeško in bi si v ta namen podvrgla
vso zemljo“ (CS 38, I).
Božje kraljestvo ali Božje kraljevanje,
ki je med ljudmi vidno nastopilo z učlovečenjem
Božjega sina, je po svojem bistvu odrešenjsko.
Saj je to kraljevanje spolnitev človekovega
hrepenenja po Bogu, da bi mogel biti združen
z Bogom na tak način, kakor bi s svojimi
naravnimi močmi nikakor ne mogel biti.
Kristus kralj - hvalospev
To kraljevanje je Božji dar - milost.
Začelo se je uresničevati z Jezusovo smrtjo
in poveličanjem, v vsem sijaju in moči pa
se bo izkazalo in uveljavilo ob koncu časov.
To Božje kraljevanje izredno lepo izraža
praznični hvalospev:
Svojega
edinorojenega Sina, našega
Gospoda Jezusa Kristusa, si
mazilil za večnega duhovnika in kralja vesoljstva, da
bi se na oltarju križa daroval kot
brezmadežna in spravna žrtev ter
izvršil skrivnost človeškega odrešenja.
Vse
stvari bo uklonil svojemu vladarstvu in
izročil tvojemu neizmernemu veličastvu večno
in vesoljno kraljestvo: kraljestvo
resnice in življenja, Kraljestvo
svetosti in milosti, kraljestvo
pravičnosti, miru in ljubezni.
Po reformi bogoslužnega koledarja drugega
vatikanskega koncila je praznik prestavljen
na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta.
„Zadnja nedelja med letom (zadnja navadna
nedelja) je slovesni praznik našega Gospoda
Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva.“
Zdaj je tudi že v naslovu izraženo dejstvo,
da je Kristus Kralj vesoljstva. Praznik
povzema vidike Kristusove skrivnosti, ki
so značilni za posamezne dobe bogoslužnega
leta: tako Kristus Kralj, veliki duhovnik,
božič, razglašenje, vstajenje in vnebohod.
Praznik kot zadnja nedelja bogoslužnega
leta bolje izraža aktualno tematiko
kot prva adventna nedelja, in to je: pričakovanje
drugega Kristusovega prihoda, vesoljna sodba,
prenovitev vesolja, ko bo Kristus izročil
kraljestvo Očetu, in bo Bog vse v vseh.
- Vir: France Oražem; Leto Kristusove skrivnosti 88 - 90
* obvezno
|