25. decembra, se spominjamo
Jezusovega rojstva - božič, ki je za veliko nočjo,
praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih,
največji krščanski praznik.
Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo
Božjega učlovečenja. Na božič se spominjamo,
da se je z Jezusovim vstopom v zgodovino
Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet
in za človeka.
Veselje, ki ga oznanja in prinaša praznik
Kristusovega rojstva, je učlovečenje Božjega
Sina, z namenom odrešiti svet.
Na božič je Bog postal
človek in se naselil med nami, da bi mi
prišli k njemu.
Natančnega dneva Jezusovega rojstva ne
poznamo, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko
dejstvo, po katerem od 6. stoletja dalje
štejemo človeško zgodovino.
Praznovanje korenini še iz predkrščanskih
časov, ko so mnoga ljudstva častila nastop
zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno
daljšati in tako simbolizira zmago dobrega
nad zlim.
Božič - izbira datuma
Datum je izbral cesar Konstantin, da
se je ujemal z rimskim praznovanjem sonca.
Ob prihodu nove luči v naravo praznujemo
novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila.
Razlog za izbiro datuma je tudi svetopisemsko
utemeljen v Kristusu kot »resnični
luči, ki razsvetljuje vsakega človeka«
(Jn 1, 9). Koptska, jeruzalemska, ruska,
srbska in gruzijska pravoslavna Cerkev praznujejo
božič 7. januarja, ker še vedno uporabljajo
julijanski koledar.
Na božič so v Cerkvi zgodaj vpeljali navado, kakršne
nima noben drug praznik – trikratno obhajanje
evharistije: opolnoči, ob zori in podnevi.
Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno
evharistično slavje – vsak duhovnik sme
opraviti tri maše.
Pri polnočni maši je največji poudarek
dan Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici
angelov,
pri zorni ali pastirski maši se
pripoved nadaljuje s pastirji, ki so
obiskali Jezusa , s čimer se pripoved
o rojstvu konča.
Dnevna maša je vsebinsko najgloblja,
saj je središčni odlomek iz Svetega
pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.
Srčika praznika ni le v tem, da se je
spominjamo Jezusovega rojstva in prihoda
na svet, ampak je praznik za vsakega kristjana
priložnost, da se odpre in dovoli, da se
Bog rodi v njegovem srcu in tako utrdi in
poglobi svojo vero.
Božični čas
Božični čas se začenja na predvečer praznika
Gospodovega rojstva in traja do nedelje
po prazniku Gospodovega razglašenja, to
je vključno do nedelje Jezusovega krsta.
V središču božičnega časa je božič -
praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas
vsako leto znova spominja, da nas Bog tako
ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina,
da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil,
ampak imel večno življenje (prim. Janez
3, 17).
Druga božja oseba sprejme po Mariji našo
človeško naravo in postane pravi človek.
Nevidni Bog postane viden, da ga moremo
poslušati in posnemati. Bog postane človek
zato, da bi mi živeli božje življenje.
Praznik Gospodovega rojstva - božič,
je vedno
sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega
življenja, ker se more vsak čas izvršiti
božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek
nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po
Kristusu darovati Bogu.
Božični čas je kratek, a zelo bogat.
Praznik Gospodovega rojstva ima osmino,
ki se konča s praznikom Marije, svete Božje
Matere.
Med osmino je nedelja svete Družine.
Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa
je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri
njem gre za razodetje Jezusovega božanstva.
Najprej modrim, za tem ob krstu v reki
Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski.
S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo
po Gospodovem razglašenju, se konča praznovanje
njegovega skritega življenja in začenja
spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti
božjega kraljestva.
Jaslice
Ne vemo natančno, kdaj so začeli postavljati
jaslice po cerkvah in hišah, eno je gotovo,
da imajo izvor v božični skrivnosti in da
so se nam zdaj tako priljubile, da brez
njih ni božiča.
So živa predstavitev božične skrivnosti
in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Ni
čudno, da so jih zaradi njihove ponazorilne
moči začeli postavljati tako zgodaj.
Nekateri mislijo, da so jih poznali
že v 4. stoletju, vsaj v Betlehemu.
Frančišek Asiški je 1223
postavil v gozdu pri kraju Greccio v
Umbriji za božič žive jaslice.
Podoba Jezusa, Marije in Jožefa
nam brez besed pripovedujejo o božji
ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni,
ki vlada v sveti Družini.
Pastirji nas s svojo preprostostjo
vabijo, naj tudi mi sprejmemo novorojeno
Dete in ga iskreno počastimo.
Ovce, zelenje in cvetje so del narave,
ki je sprejela Odrešenika in se mu poklonila
na svoj način.
Ko se bomo ustavljali ob jaslicah,
ob njih molili ali peli ter otrokom
razlagali božično skrivnost, ne pozabimo,
da je Bog postal človek, da bi mi postali
božji.
;
Božič in božični drevešček
Postavljati so ga začeli šele proti koncu
18. stoletja. Zanj pravijo, da je poganskega
izvora.
Spominjal naj bi na poganske obhode,
ko so na primer Germani ob zimskem sončnem
obratu hodili v čast bogovom skozi gozdove,
soteske in brzice, vendar je dobil pri kristjanih
popolnoma drug pomen.
Božični drevešček je znamenje nadnaravnega
življenja, ki sta ga zapravila Eva in
Adam, zopet
pa pridobil Kristus, ki se je učlovečil
po Devici Mariji. Za kristjane je
božični drevešček simbol življenja,
ki nam ga je pridobil Kristus, ki nas
je spravil z Bogom.
Lučke na njem pomenijo luč, ki jo
je Kristus prinesel na svet, okraski
in darovi na njem in ob njem pa so vsakomur
prijazno znamenje dobrote, kakršno čutimo
posebno ob božiču.
Nastala je za božič 1818 v Oberndorfu
pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr
je napisal besedilo, učitelj Franc Ksaver
Gruber, cerkovnik in organist v Oberndorfu,
pa ga je uglasbil.
Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel
Gruberju besedilo s prošnjo, naj ga uglasbi
za dva solo glasova in zbor ter pripiše
še spremljavo za kitaro.
Gruber je to takoj naredil in pesem so
peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se
je razširila po svetu in postala najbolj
znana in najbolj priljubljena božična pesem,
brez katere si ne moremo predstavljati božiča.
Božič in blagoslov doma
in družine
V mnogih naših krajih je lepa navada,
da na sveti večer pokropimo in s kadilom
pokadimo domačo hišo (ali stanovanje) in
vse druge prostore, ki so naša last.
S tem dejanjem izpovemo, da je Bog stvarnik
in vzdrževalec vsega, da morejo tudi gmotne
stvari pomagati k človekovemu izpopolnjevanju
in služenju Bogu, da bo nastal nov svet
po posebnem Božjem posegu. Hkrati kličemo
božje varstvo v naše vsakdanje življenje
in delo.
Ponekod pokropijo in pokadijo dom
ali hišo na vse tri ,,svete večere":
božični večer,
na večer starega leta in
na predvečer Gospodovega razglašenja
(Treh kraljev).
Med kropljenjem in pokaditvijo prostorov
lahko molimo rožni venec, pojemo božične
pesmi ali pa opravimo posebno opravilo božje
besede.
Po opravilu božje besede oče pokropi
prostore, vsak član družine pa sprejme
pokropitev na tistem mestu, kjer se največ
zadržuje ali dela.
Istočasno opravimo tudi pokaditev.
Če še nismo napravili jaslic, jih postavimo
zdaj ob sodelovanju vseh. Na koncu lahko
zapojemo pesem: Tam stoji pa hlevček ali
kako drugo božično pesem.
Božič in blagoslov otrok ob
božiču
Jezus je prišel na svet kot otrok in
njegova posebna naklonjenost je veljala
prav njim. Cerkev, ki sledi svojemu Učeniku,
nadaljuje Jezusovo skrb za otroke, zato
jih tudi blagoslavlja. Za blagoslov otrok
je najprimernejši čas okrog božiča, morda
nedelja svete Družine, praznik nedolžnih
otrok ali novo leto.
Jezus ima otroke posebno rad. Ko
so prihajali k njemu, jih je jemal v
naročje in nanje polagal roke. Tako
jim je pokazal, da nanje misli in jih
varuje.
Jezus pričakuje, da bi starši našli
dovolj časa za svoje otroke in bi se
z njimi radi pogovarjali in igrali.
Pričakuje tudi, da bi duhovniki,
kateheti in katehistinje imeli radi
otroke, in potrpežljivo prenašali njihovo
razposajenost.
Da bi starši in duhovniki pomagali
otrokom, da bi rasli v modrosti in kreposti,
da bi vedno bolj spoznavali, Ijubili
in posnemali Jezusa.
Pri blagoslovu jih duhovnik zaznamuje
na čelu z znamenjem križa in pri tem govori:
„(Ime), Gospod Jezus naj te blagoslovi in
varuje!"
Sveta družina
V nedeljo med božično osmino, obhajamo
praznik svete Družine: Jezusa, Jožefa in
Marije.
Njihovo krepostno življenje naj bi posnemale
vse družine in živele v ljubezni, potrpežljivosti,
velikodušnosti, razumevanju in odpuščanju.
Stanovitna ljubezen v družini temelji
na ljubezni do Boga. Že od prvih časov krščanstva
imenujemo družino Cerkev v malem.
Kar se dogaja v Cerkvi, naj bi se dogajalo
tudi v družini. Zakrament svetega zakona
pritegne družino v Kristusa, v življenjsko
in zveličavno občestvo z njim.
V družini naj bi si vsi, zlasti z molitvijo,
med seboj pomagali pri uresničevanju njihovega
krščanskega poklica.
Božič in nedelja
svete družine - izseljenska nedelja
Nedelja svete Družine je tudi izseljenska
ali zdomska nedelja. Ob sveti Družini se
spominjamo vseh tistih, ki sodijo k naši
slovenski in krščanski družini, pa so morali
iz različnih vzrokov oditi na tuje.
To nedeljo naj bi se z molitvijo bolj
povezali z našimi zdomci, ki so daleč po
svetu.
Bog se je učlovečil,
da bi svet odrešil
V zgodovini človeštva so nekatera rojstva
zaznamovala državo ali celo imperij, tako
kot npr. rojstvo Cezarja Avgusta, vendar
njegovo rojstvo je odmevalo le na človeštvo
njegovega časa. Medtem ko je Kristusovo
rojstvo zaznamovalo vse ljudi. On je
Rešenik sveta.
Z Jezusovim rojstvom, Bog postane del
zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva
deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu.
S trenutkom, ko se je Božji Sin
učlovečil, se je svet spremenil. Prišla
je Luč, da bi premagala moralno noč
človeštva, prišlo je Življenje, da
bi se zoperstavilo »kulturi smrti«,
prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem,
ki tavajo v tej »dolini solz«,
smer, ki pelje v Nebesa.
Ne čudite se, zakaj je je božič
najbolj priljubljen praznik na svetu
- Zaradi Jezusa Kristusa! Božič je čas
radosti in veselja!
