Novo leto, kot ga praznujemo nastopi 1. januarja. Ta dan tudi praznuje Marija Mati Božja.
Zadnji del leta je 31. decembra in se imenuje Silvestrovo, saj ima ta dan god sveti Silvester, 33. papež.
Umrl leta 335.
Od kdaj praznujemo Novo leto, tako kot danes
1622 - papeški koncil sprejme, da se novo leto začne na 1. januar, kot začetek novega leta (prej 25. marec).
Novo leto - Gregorijanski
koledar
Leta 1582 sta gregorijanski koledar uvedla
papež Gregor XIII. in neapeljski zdravnik,
matematik in astronom A. Loisius Lilius
(po njegovi smrti je na pomoč priskočil
Christopher Clavius, matematik iz Bamberga).
Včasih se je Novo leto praznovalo ob Veliki noči
Cerkveni koncil v Niceji leta 325 je
določil, da naj se krščanska Velika noč
praznuje ob začetku astronomske pomladi,
to je tedaj, ko je Sonce v pomladišču, in
da naj bo tedaj datum 21. marec.
Delo De ratione temporum pa je to spremenilo.
Cerkev je sklenila, da naj se Velika noč
praznuje na nedeljo po prvi pomladanski
polni Luni.
Najzgodnejši datum Velike noči je na
ta način 22. marec, najkasnejši pa 25. april.
Če pade prva pomladanska polna Luna na
nedeljo, je Velika noč naslednjo nedeljo!
Zaradi zanimivosti povejmo, da je v 20. stoletju
nastopila Velika noč najbolj zgodaj leta
1913, in sicer 23. marca in najkasneje leta
1943 in sicer 25. aprila.
Okrog Velike noči se zvrsti vse cerkveno
leto s svojimi premakljivimi prazniki, ki
zato od leta do leta spreminjajo datum.
Po julijanskem koledarju merimo s preveliko
enoto, zato sta nastopala Velika noč in
začetek pomladi (in drugih letnih časov)
po koledarju vedno prej.
V letu 1582 je nastopila astronomska
pomlad že (1582 - 325) . 0,00780 = 10 dni
prej, torej 11. marca! Zato je papež Gregor
XIII. z bulo 1. marca 1582 ukazal, da nastopi
za četrtkom, 4. oktobra 1582, petek, vendar
z datumom 15. oktober 1582.
Novo leto in prestopna leta
Glede prestopnih let pa je izdal papež
sledeči predpis, ki predstavlja bistvo gregorijanskega
koledarja.
Prestopna so leta, ki so deljiva s 4,
vendar z omejitvijo, da so od let z dvema
ničlama na koncu prestopna le tista, ki
so deljiva s 400.
Prestopno je torej le vsako četrto
stoletje! Prestopna so (bodo) leta 1600,
2000, 2400..., niso pa bila (ne bodo) prestopna
leta 1700, 1800, 1900, 2100, 2200, 2300...,
ki so po julijanskem koledarju prestopna!
Na opisani način imamo v štiristo letih
tri prestopna leta manj kot po julijanskem
koledarju, torej 3 dni manj v 400 letih,
kar znaša na leto 3/400 = 0,0075 dneva manj!
Na ta način uvedeno leto je tako imenovano
gregorijansko leto, ki je za 0,0075 dneva
krajše od julijanskega leta in znaša: 356,25
- 0,0075 = 365,2425 srednjega Sončevega
dneva.
Razlika med gregorijanskim in tropskim
letom znaša: 365,2425 - 365,2422 = + 0,0003
dneva = + 26 sekund.
- Merimo torej še vedno s preveliko
enoto, vendar je ta razlika 674/26
= 26-krat manjša kot pri julijanskem
koledarju!
Razlika nanese en dan v približno 1/0,0003
= 3333 letih (3 dni v 10.000 letih) oziroma
eno uro v približno 3333l24 = 139 letih.
V letu 1997 je zaostajal gregorijanski
koledar za: (1997 - 1582) . 26 sekund =
415 . 26 sekund = 2 uri 59 minut 50 sekund
za gibanjem Sonca, torej za tropskim letom!
Okoli leta 1582 + 3333 = 4915 bo datum začetka
astronomske pomladi za en dan manjši, torej
20. marec! Verjetno bodo to uredili zanamci
tako, da bodo koledarju dodali en dan.
- Gregorijanski koledar so takoj
sprejele le maloštevilne tedanje države,
osvojen je bil postopno.
V Rusiji, Turčiji, Egiptu in na Kitajskem
so ga sprejeli šele v našem stoletju. Danes
velja gregorijanski koledar praktično po
vsem svetu.
Računanje časa po julijanskem koledarju
se večkrat imenuje stari stil, po gregorijanskem
koledarju pa novi stil. Računanje časa po
starem stilu, to je po julijanskem koledarju,
je zadržala pravoslavna cerkev do danes.
Razlika novi - stari stil, torej razlika
med gregorijanskim in julijanskim koledarjem,
je znašala v 17. stoletju +10 dni, v 18.
stoletju +11 dni in v 19. stoletju +12.
dni. V 20. stoletju je znašala razlika +13
dni.
V 21. stoletju bo znašala razlika še
vedno +13 dni, saj bo leto 2000 prestopno
po gregorijanskem in julijanskem koledarju!
- Zaradi pozitivne razlike med gregorijanskim
in julijanskim koledarjem in predpisov
o Veliki noči, nastopa pravoslavna Velika
noč vedno kasneje (ali na isti datum)
kot na primer katoliška. V letu 1989
je bila na primer Velika noč 26. marca,
pravoslavna pa šele 30. aprila. V letu
1990 pa sta datuma katoliške in pravoslavne
Velike noči sovpadla 15. april.
Novoletno voščilnico
lahko pošljete tukaj!
Novo leto - Primerjava
med gregorijanskim in julijanskim koledarjem
Če primerjamo julijanski in gregorijanski
koledar lahko rečemo, da je julijanski koledar
zelo enostaven, kar je vsekakor njegova
prednost. Pomikanje datumov začetka letnih
časov je za več generacij praktično nepomembno.
- Prednost gregorijanskega koledarja
pa je v tem, da je mnogo (26-krat) natančnejši
od julijanskega. Skozi več tisočletij
pada začetek letnih časov praktično
na iste datume.
Vendar ima gregorijanski koledar tudi
mnoge pomanjkljivosti. Isti datumi v mesecu
padajo na različne dneve v tednu in sicer
vsako leto drugače, saj ima leto 52 tednov
in še en dan oziroma še dva dni v prestopnem
letu.
Meseci imajo različno število dni, število
delovnih dni je različno. Vse to povzroča
težave v gospodarskem in ekonomskem življenju,
v prometu, v knjigovodstvu in statistiki.
Vsako leto je potrebno tiskati nove koledarje.
Meseci se imenujejo po rimskih bogovih in
imperatorjih, dnevi v tednu pa se v skoraj
vseh evropskih jezikih imenujejo po planetih,
ki prav tako nosijo imena bogov.
- Gregorijanski koledar je torej -
tako kot julijanski - močno tradicionalen.
Gregorijanski koledar je bil uveden
bolj iz verskih kot iz znanstvenih razlogov.
Če bi se izvedla reforma julijanskega
koledarja v moderni dobi, je zelo verjetno,
da do uvedbe gregorijanskega koledarja
sploh ne bi prišlo, saj je možno najti
točnejše časovne sisteme od gregorijanskega.
Novo leto - Julijanski
koledar
Koledar je uvedel prestopna Leta. Po
julijanskem koledarju so prestopna leta
tista, ki so deljiva s 4. Torej je vsako
četrto leto prestopno! Povprečna dolžina
leta po julijanskem koledarju je tako imenovano
julijansko leto, ki znaša: (3 . 365 dni
+ 366 dni)/4 = 365,25 srednjega Sončevega
dneva.
S prestopnimi leti, ki se vrstijo vsaka
4 leta, dodajamo preveč in sicer vsako leto:
365,25 dneva - 365,24220 dneva = 0,00780
dneva = 11 minut 14 sekund = 674 sekund.
Razlika 0,00780 dneva med julijanskim in
tropskim letom nanese v julijanskem koledarju
en dan v 1/0,00780 letih, to je v 128 letih
in približno dveh mesecih. Razlika treh
dni se torej nabere v 384 letih in približno
sedmih mesecih. V 400 letih nanese razlika
3 dni 2 uri in 53 minut.
Novoletno voščilnico
lahko pošljete tukaj!
* obvezno
|