Kaj je posvetitev in izročitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu?

V Svetem pismu in splošni govorici ljudi srce pomene osebno središče človeka in je simbol njegove ljubezni. Ko govorimo o Jezusovem in Marijinem Srcu, mislimo na Jezusa in Marijo predvsem pod vidikom bogastva njunega notranjega življenja, tudi čustvenega, in njune ljubezni do nebeškega Očeta in do nas ljudi.

Vsaka prošnja, ki je v skladu z Božjo voljo, vam bo uslišana!
Če ne takoj, vztrajajte in Božja milost bo zelo radodarna!

Milosti iz Nebes človek sprejme tako in na tak način,
ki  neprimerno bolj osreči vsakega,
kakor si je sam kadarkoli zamislil.

S posvetitvijo po Mariji izročimo Jezusu:

• svojo dušo in telo,
• duhovni napredek,
• svoje molitve,
• žrtve in dobra dela,
• svoje skrite duhovne boje,
• prizadevanje za čistost duše,
• različne križe,
• zdravstveno stanje,
• svojo družino,
• znance in prijatelje,
• svoj poklic in
• materialne dobrine.

Več o tem na: Sticna.com

Vsi ljudje smo Jezusovi, ker je naš Stvarnik in Odrešenik. Še bolj smo po svetem krstu njegovi vsi kristjani. Pripadnost Jezusu moramo potrditi in jo nato vedno znova potrjevati z osebno odločitvijo zanj. To se na odličen način zgodi pri dobro pripravljeni posvetitvi Jezusovemu Srcu.

Nismo le Jezusovi, ampak tudi Marijini, saj je naša duhovna mati.. Kdor se izroči Marijinemu Srcu, ga ona izroči Jezusovemu Srcu. Ona je bližnjica k Jezusu, srednica in priprošnjica pri njem. Velja pravilo sv. Ludvika Grigniona Montfortskega: »Po Mariji k Jezusu!«

V polnem  pomenu se lahko posvetimo samo Bogu, zato tudi Jezusu, ki ni samo pravi človek, ampak tudi pravi Bog. Devici Mariji se posvetimo le v širšem pomenu te besede, zato raje uporabljamo izraz »izročitev«.

Podoba obeh Src nam govori o njuni neizmerni ljubezni do ljudi, da vsake župnije, do vsake družine, do vsakega posameznika.

Njuna ljubezen do grešnega človeštva se razodeva vseskozi od Jezusovega rojstva v betlehemskem hlevu, do smrti na križu na Golgoti. Njuna ljubezen je tako čudovita posebno zato, ker je križana.

Bistvo posvetitve je v skladu s posvetitveno molitvijo zavestna in popolna odpoved grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu ter nepreklicna podaritev Marijinemu srcu in po njem Jezusovemu Srcu, to je Jezusu in Mariji, kot odgovor na njuno ljubezen.

S to posvetitvijo se zavestno obnovi in poglobi krstna posvetitev Bogu. Poživijo se milosti, ki smo jih prejeli pri svetem krstu.

S posvetitvijo po Mariji izročimo Jezusu svojo dušo in telo, duhovni napredek, svoje molitve, žrtve in dobra dela, svoje skrite duhovne boje, prizadevanje za čistost duše, različne križe, zdravstveno stanje, svojo družino, znance in prijatelje, svoj poklic in materialne dobrine. V nas se začne novo življenje, ki je oblikovano po Jezusovem in Marijinem Srcu.

Če se zavestno podarimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, se nam tudi ona dva podarita na nov način.

Gre za dogovor dveh ljubezni. Ko se podarimo Jezusu in Mariji, smo njuna last. Onadva bosta skrbela za nas kot za svojo lastnino.

Jezus je dobesedno rekel: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli? Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite torej najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo!« (Mt 6,31-33)

Posvetitev ni le enkratno dejanje. S svojim življenjem jo vsak dan znova potrjujemo in obnavljamo.

V litanijah Srca Jezusovega imenujemo  Srce Jezusovo »žareče ognjišče ljubezni« ter  »dobrote in ljubezni polno«. Ob njegovem Srcu lahko naše srce zopet zažari v ljubezni, se napolni z dobroto in ljubeznijo, zahrepeni po svetosti ter začne nesebično ljubiti.

Smo ljubezen lahko vzpodbudi človeka za nesebično ljubezen.

Sv. Marjeta Marija Alacoque je zapisala: »Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do popolnosti in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje kakor je posvetitev Božjemu Srcu«

Večkrat je tudi izjavila: »Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.«

Posvetitev nas usmeri v ljubezen do bližnjega, da bi se tudi on odločil za ljubezen do Jezusa in Marije. Naš apostolat je najprej apostolat molitve in žrtve ter zglednega krščanskega življenja, v izpolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi.

Molili bomo za rast Božjega kraljestva v dušah. V ta namen bomo sprejeli nase tudi kakšno odpoved in žrtev. Predvsem bomo vsak dan voljno nosili svoj križ ter tako zadoščevali Jezusovemu in Marijinemu Srcu za svoje grehe in za grehe vsega človeštva.

… »Bodite pred Najsvetejšim potopljeni v Sinovo in moje Srce in zadoščujte za bogoskrunstvo, bogokletje in strašne grehe brezbožnega sveta in tistih, ki so se odtrgali od Telesa, ki je Cerkev.« …

Vsaka prošnja, ki je v skladu z Božjo voljo, vam bo uslišana!
Če ne takoj, vztrajajte in Božja milost bo zelo radodarna!

Milosti iz Nebes človek sprejme tako in na tak način,
ki  neprimerno bolj osreči vsakega,
kakor si je sam kadarkoli zamislil.

* obvezno