TRETJE POGLAVJE

 VERUJEM V SVETEGA DUHA

 "VERUJEM V SVETEGA DUHA"

  136. Kaj hoče povedati Cerkev, ko izpoveduje: "Verujem v Svetega Duha"?

          Verovati v Svetega Duha se pravi izpovedovati, da je Sveti Duh tretja oseba svete Trojice, ki izhaja iz Očeta in Sina in  ga skupaj "z Očetom in Sinom molimo in slavimo". Duh je bil "poslan v naše srce" (Gal 4,6), da bi prejeli novo življenje kot božji otroci.

137. Zakaj sta poslanje Sina in Duha neločljivi?

          V nerazdeljivi Trojici sta Sin in Duh različna, vendar neločljiva. Od začetka do dovršitve časa, namreč, ko Oče pošlje svojega Sina, pošlje tudi svojega Duha, ki nas zedinja s Kristusom v veri, da moremo kot posinovljeni otroci klicati Boga "Oče" (Rim 8,15). Sveti Duh je neviden, vendar ga spoznavamo po njegovem delovanju, ko nam razkriva Besedo in ko deluje v Cerkvi.

138. Kakšni so nazivi Svetega Duha?

          "Sveti Duh" je lastno ime tretje osebe svete Trojice. Jezus ga imenuje tudi: Duh Paraklet (Tolažnik, Advocatus) in Duh resnice. Nova zaveza ga imenuje tudi: Kristusov Duh, Gospodov Duh, Božji Duh, Duh slave, Duh obljube.

139. Kateri so simboli Svetega Duha?

          Simboli Svetega Duha so številni: živa voda, ki izvira iz Kristusovega prebodenega srca in odžeja krščene, maziljenje z oljem, ki je zakramentalno znamenje birme; ogenj, ki preoblikuje, česar se dotakne;  temen ali svetal oblak, v katerem se razodeva božja slava; polaganje rok, po čemer se podeljuje Duh; golob, ki se spusti na Kristusa in ostane nad njim pri krstu.

 140. Kaj pomeni, da je Duh "govoril po prerokih"? 

         Z besedo preroki razumemo vse tiste, ki jih je Sveti Duh navdihnil, da so govorili v božjem imenu. Duh privede prerokbe stare zaveze do polne dovršitve v Kristusu, čigar skrivnost razkriva v novi zavezi.

141. Kaj dovrši Sveti Duh v Janezu Krstniku?

          Duh napolni Janeza Krstnika, zadnjega preroka stare zaveze, ki je po njegovem delovanju poslan, da "pripravi za Gospoda dovzetno ljudstvo" (Lk 1,17) in oznani prihod Kristusa, Božjega Sina: tistega, na kogar je videl prihajati Duha in ostati nad njim, tistega, "ki krščuje v Svetem Duhu" (Jn 1,33).

142. Kakšno je delo Duha v Mariji? 

         Sveti Duh dopolni v Mariji pričakovanja in priprave stare zaveze za Kristusov prihod. Na edinstveni način jo napolni z milostjo in napravi njeno devištvo rodovitno, da rodi učlovečenega Božjega Sina. Iz nje napravi mater "celotnega Kristusa", to se pravi mater Jezusa Glave in Cerkve, njegovega Telesa. Marija je navzoča med dvanajsterimi na binkoštni dan, ko Duh začenja "poslednje čase" z nastopom Cerkve.

143. Kakšen je odnos med Duhom in Kristusom Jezusom v njegovem zemeljskem poslanstvu?

          Božji Sin je z maziljenjem Duha posvečen za Mesija v svoji človeški naravi od samega učlovečenja. Kristus ga razodeva v svojem poučevanju, ko izpolnjuje obljubo, dano očetom, in ga priobčuje porajajoči se Cerkvi s tem, da ga dihne v apostole po svojem vstajenju.

144. Kaj se zgodi na binkošti?

          Petdeset dni po svojem vstajenju, na binkošti, poveličani Jezus Kristus v obilju razlije Duha in ga razodene kot božjo osebo, tako da je sveta Trojica v polnosti razodeta. Poslanstvo Kristusa in Duha postane poslanstvo Cerkve, ki je poslana, da oznanja in razširja skrivnost troedinega občestva.

 "Videli smo resnično luč, prejeli smo nebeškega Duha, našli smo resnično vero: molimo nedeljivo Trojico, kajti ona nas je rešila" (bizantinska liturgija, troparij pri binkoštnih večernicah).

 145. Kakšno je delo Svetega Duha v Cerkvi? 

         Duh zida, oživlja in posvečuje Cerkev: Duh ljubezni vrača krščencem sličnost z Bogom, izgubljeno z grehom, in jim daje, da v Kristusu živijo od samega življenja svete Trojice. Pošilja jih pričevat za Kristusovo resnico in jih ureja v njihovih medsebojnih nalogah, da bi vsi obrodili "sad Duha" (Gal 5,22).

 146. Kako Kristus in njegov Duh delujeta v srcu vernih?

         Kristus po zakramentih priobčuje udom svojega skrivnostnega telesa svojega Duha in božjo milost, ki rojeva sadove novega življenja, po Duhu. Končno, Sveti Duh je učitelj molitve.

"VERUJEM  ... SVETO KATOLIŠKO CERKEV"

 Cerkev v božjem načrtu

 147. Kaj pomeni beseda Cerkev?

          Označuje ljudstvo, ki ga Bog sklicuje in zbira z vseh koncev sveta, da bi sestavljalo zbor tistih, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, Kristusovi udje in tempelj Svetega Duha.

148. Ali so druga imena in podobe s katerimi Sveto pismo nakazuje Cerkev?

          V Svetem pismu srečujemo celo vrsto podob, ki izražajo dopolnjujoče se vidike skrivnosti Cerkve. Stara zaveza daje prednost podobam v povezavi z božjim ljudstvom.  Nova zaveza ima rajši  podobe v povezavi s Kristusom kot glavo tega ljudstva, ki je njegovo telo. Prav tako ima rada podobe vzete iz pastirskega življenja (ovčji hlev, čreda, ovce), kmečkega življenja (polje, oljka, vinograd), prebivanja (bivališče, skala, tempelj), družinskega življenja (nevesta, mati, družina).

149. Kakšen je izvor in dovršitev Cerkve?

          Cerkev najde izvor in dovršitev v večnem božjem načrtu. Bila je pripravljena v stari zavezi z izvolitvijo Izraela, znamenjem prihodnjega zbiranja vseh narodov. Utemeljena z besedami in dejanji Jezusa Kristusa je bila uresničena zlasti z njegovo odrešenjsko smrtjo in njegovim vstajenjem. Nato je bila razglašena kot odrešenjsko-zveličavna skrivnost z izlitjem Svetega Duha na binkošti. Dovršena bo ob koncu časov kot nebeški zbor vseh odkupljenih.

150. Kakšno je poslanstvo Cerkve?

          Poslanstvo Cerkve je, da oznanjuje in vzpostavlja sredi vseh narodov božje kraljestvo, ki ga je začel Jezus Kristus. Cerkev je tu na zemlji kal in začetek tega odrešenjskega kraljestva.

151. V kakšnem smislu je Cerkev skrivnost?

          Cerkev je skrivnost, kolikor je v njeni vidni stvarnosti navzoča in deluje duhovna, božja stvarnost, ki jo je mogoče videti samo z očmi vere.

152. Kaj pomeni, da je Cerkev vesoljni zakrament odrešenja?

         Pomeni, da je znamenje in orodje za spravo in občestvo vsega človeštva z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu.

Cerkev: božje ljudstvo, Kristusovo telo, tempelj Svetega Duha

 153. Zakaj je Cerkev božje ljudstvo?

          Cerkev je božje ljudstvo, ker je Bog hotel ljudi posvečevati in zveličati ne ločeno, temveč jih je združil v eno samo ljudstvo, zbrano v edinosti Očeta in Sina in Svetega Duha.

154. Katere so značilnosti božjega ljudstva?

         To ljudstvo, katerega član človek postane po veri v Kristusa in po krstu, ima za izvor Boga Očeta, za vladarja Jezusa Kristusa, odlikovano je z dostojanstvom in svobodo božjih otrok, za postavo ima novo zapoved ljubezni, njegovo poslanstvo je biti sol zemlje in luč sveta, za cilj ima božje kraljestvo, ki se je že začelo na zemlji.

155. V kakšnem smislu je božje ljudstvo deležno trojne Kristusove službe, duhovnika, preroka in kralja?

          Božje ljudstvo je deležno Kristusove duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve; deležno je njegove preroške službe, kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje; deležno je njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim.

156. V kakšnem smislu je Cerkev Kristusovo telo?

          Po Duhu umrli in vstali Kristus globoko zedinja se seboj svoje verne. Tako so verujoči v Kristusa, kolikor so z njim tesno povezani zlasti v evharistiji, združeni med seboj v ljubezni, ko sestavljajo eno samo telo, Cerkev, katere edinost se uresničuje v različnosti udov in nalog.

157. Kdo je glava tega telesa?

         Kristus "je glava telesa, to je Cerkve" (Kol 1,18). Cerkev živi iz njega, po njem in zanj. Kristus in Cerkev sta torej "celotni Kristus" (sveti Avguštin); "Glava in udje so kakor ena sama skrivnostna (mistična) oseba" (sveti Tomaž Akvinski).

158. Zakaj Cerkev imenujemo Kristusovo nevesto?

         Zato, ker je Gospod sam sebe označil kot "ženina" (Mr 2,19), ki je ljubil Cerkev in si jo je pridružil z večno zavezo. Kristus je dal zanjo sam sebe, da bi jo očistil s svojo krvjo in "jo posvetil" (Ef 5,26) ter naredil za rodovitno mater vseh božjih otrok. Medtem ko izraz "telo" opozarja na enoto "telesa" z udi, izraz "nevesta" poudarja razlikovanje obeh v osebnostnem odnosu.

159. Zakaj pravimo, da je Cerkev tempelj Svetega Duha?

         Zato, ker je Sveti Duh ves v telesu, ki je Cerkev: v njegovi glavi in v njegovih udih; Sveti Duh gradi Cerkev v ljubezni z božjo besedo, zakramenti, krepostmi in karizmami.

"Kar je naš duh, to je naša duša, za naše ude, je Sveti Duh za Kristusove ude, za Kristusovo telo, ki je Cerkev" (sveti Avguštin).

160. Kaj so karizme?

         Karizme so posebni darovi Svetega Duha, podeljeni posameznikom za blagor ljudi, za potrebe sveta in zlasti za graditev Cerkve. Samo cerkvenemu učiteljstvu pripada razločevanje karizem.

Cerkev je ena, sveta, katoliška in apostolska

161. Zakaj je Cerkev ena?

         Cerkev je ena, ker ima za izvor in vzor edinost enega samega Boga v Trojici oseb;  za ustanovitelja in vladarja ima Jezusa Kristusa, ki vse zedinja v eno ljudstvo in eno telo; za dušo ima Svetega Duha, ki zedinja vse vernike v občestvu v Kristusu. Cerkev ima eno samo vero, eno samo zakramentalno življenje, eno samo apostolsko nasledstvo, eno samo upanje in isto ljubezen.

162. Kje obstaja edina Kristusova Cerkev?

          Edina Kristusova Cerkev kot ustanovljena in urejena družba na svetu obstaja v (subsistit in) katoliški Cerkvi, katero vodijo Petrov naslednik in škofje, ki so v občestvu z njim. Samo po njej je mogoče doseči vso polnost zveličavnih sredstev, ker je Gospod zaupal vse dobrine nove zaveze samo zboru apostolov s Petrom na čelu.

163. Kako naj gledamo na nekatoliške kristjane?

         V Cerkvah in cerkvenih skupnostih, ki so se ločile od polnega občestva s katoliško Cerkvijo, je mogoče najti veliko prvin posvečenja in resnice. Vsi ti darovi prihajajo od Kristusa in sami po sebi kličejo h katoliški edinosti. Udje teh Cerkva in skupnosti so utelešeni v Kristusa po krstu: zato jih priznavamo kot brate.

164. Kako naj si prizadevamo za edinost kristjanov?

          Hrepenenje po obnovljeni edinosti med vsemi kristjani je Kristusov dar in klic Svetega Duha. Tiče se vse Cerkve in se udejanja s spreobrnjenjem srca, z molitvijo, medsebojnim bratskim poznanjem, s teološkim dialogom.

165. V kakšnem smislu je Cerkev sveta?

          Cerkev je sveta, ker je najsvetejši Bog njen prazačetnik. Kristus je zanjo dal samega sebe, da bi jo posvetil ter jo napravil posvečujočo. Sveti Duh jo oživlja z ljubeznijo. V njej je polnost zveličavnih sredstev. Svetost je poklicanost vsakega njenega uda in je cilj vse njene dejavnosti. Cerkev ima v svoji notranjosti Devico Marijo in neštete svetnike kot vzornike in priprošnjike. Svetost Cerkve je izvir posvečenja njenih otrok, ki se tu na zemlji vsi priznavajo za grešnike in vedno potrebujejo spreobrnjenja in očiščevanja.

167. Zakaj pravimo, da je Cerkev katoliška?

          Cerkev je katoliška, to je vesoljna, kolikor je v njej navzoč Kristus: "Kjer je Kristus Jezus, tam je katoliška Cerkev" (sveti Ignacij Antiohijski). Oznanja celoto in celovitost vere; nosi in oskrbuje polnost zveličavnih sredstev; poslana je v misijon vsem narodom vseh časov, kateri koli kulturi pripadajo.

167. Ali je delna Cerkev katoliška?

           Katoliška je vsaka delna Cerkev (to je škofija ali eparhija), sestavljena iz skupnosti kristjanov, ki so povezani v občestvu vere in zakramentov s svojim škofom, posvečenim v apostolskem nasledstvu z rimskim škofom, ki "predseduje v ljubezni" (sveti Ignacij Antiohijski).

168. Kdo pripada katoliški Cerkvi?

          Vsi ljudje na različne načine pripadajo ali so naravnani h katoliški edinosti božjega ljudstva. V katoliško Cerkev je popolnoma včlenjen tisti, ki je, obdarjen s Svetim Duhom, povezan z njo z vezmi veroizpovedi, zakramentov in cerkvenega vodstva ter občestva. Krščeni, ki ne uresničujejo v polnosti te katoliške edinosti, so v nekem,  čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo.

169. V kakšnem razmerju je katoliška Cerkev do judovskega ljudstva?

          Katoliška Cerkev priznava svoje razmerje do judovskega ljudstva zaradi dejstva, da mu  je Gospod, naš Bog najprej govoril. Judovskemu ljudstvu namreč "pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih izhaja po telesu Kristus" (Rim 9,5). V nasprotju z drugimi nekrščanskimi verstvi je judovska vera že odgovor na razodetje  Boga v stari zavezi.

170. Kakšna je povezava med katoliško Cerkvijo in nekrščanskimi verstvi?

          Obstaja povezava skupnega izvora in končnega cilja vsega človeškega rodu. Katoliška Cerkev priznava, da vse, kar je v drugih verstvih dobrega in resničnega, prihaja od Boga, je odsev njegove resnice, more pripravljati na sprejem evangelija in voditi k edinosti človeštva v Kristusovi Cerkvi.

171. Kaj pomeni trditev: "Zunaj Cerkve ni zveličanja"?

          Ta trditev pomeni, da celotno odrešenje in zveličanje prihaja od Kristusa-glave  po Cerkvi, ki je njegovo telo. Zato se ne morejo zveličati tisti, ki vedo, da je Kristus ustanovil Cerkev kot potrebno za zveličanje, pa bi vendarle ne hoteli vstopiti vanjo ali v njej vztrajati. Hkrati pa morejo po zaslugi Kristusa in njegove Cerkve doseči večno zveličanje tisti, ki brez lastne krivde ne poznajo Kristusovega evangelija in njegove Cerkve, a iščejo Boga z iskrenim srcem in skušajo pod vplivom milosti spolnjevati njegovo voljo, kakor jo spoznavajo po glasu vesti.

172. Zakaj mora Cerkev oznanjati evangelij vsemu svetu?

          Zato, ker je Kristus naročil: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha" (Mt 28,19). To Gospodovo misijonsko naročilo ima svoj izvir v večni ljubezni Boga, ki je poslal svojega Sina in svojega Duha, ker "hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice" (1 Tim 2,4).

173. Na kakšen način je Cerkev misijonarska?

          Cerkev, ki jo vodi Sveti Duh, nadaljuje v zgodovini poslanstvo Kristusa samega. Kristjani morajo zato vsem oznanjati veselo novico, ki jo je prinesel Kristus, ko hodijo po njegovi poti, pripravljeni žrtvovati tudi same sebe do mučeništva.

174. Zakaj je Cerkev apostolska?

          Cerkev je apostolska po svojem izvoru, ker je sezidana na "temelju apostolov" (Ef 2,20); po svojem nauku, ki je apostolski; po svoji zgradbi,  ker jo učijo, posvečujejo in vodijo do Kristusove vrnitve apostoli po škofih, ki so njihovi nasledniki, v občestvu s Petrovim naslednikom.

 175. V čem obstaja poslanstvo apostolov?

            Beseda apostol pomeni odposlanec. Jezus, Očetov Odposlanec, je poklical k sebi dvanajstere izmed svojih učencev in jih postavil za svoje apostole, ko je iz njih napravil izbrane priče svojega vstajenja in temelje svoje Cerkve. Dal jim je nalogo, da nadaljujejo njegovo poslanstvo, rekoč: "Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas" (Jn 20,21), ter obljubil, da bo z njimi do konca sveta.

176. Kaj je apostolsko nasledstvo?

          Apostolsko nasledstvo je predajanje poslanstva in oblasti apostolov in njihovih naslednikov, škofov, z zakramentom svetega reda. Po tem predajanju naprej Cerkev ostaja v občestvu vere in življenja s svojim začetkom, medtem ko prek stoletij z razširjanjem Kristusovega kraljestva na zemlji ureja ves svoj apostolat.

Verniki: hierarhija, laiki, posvečeno življenje

 177. Kdo so verniki?

          Verniki so tisti, ki se s krstom včlenijo v Kristusa in postanejo udje božjega ljudstva. Deležni so Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe, vsak po svoji zmožnosti pa je poklican k izvrševanju poslanstva, ki ga je Bog zaupal Cerkvi. Med njimi vlada resnična enakost glede dostojanstva božjih otrok.

178. Kako je sestavljeno božje ljudstvo?

         Po božji ureditvi so v Cerkvi med verniki posvečeni nositelji službe, ki so prejeli zakrament svetega reda in sestavljajo hierarhijo Cerkve. Drugi se imenujejo laiki. Končno so v Cerkvi verniki, ki pripadajo prvim in drugim in se na poseben način posvetijo Bogu z zaobljubo evangeljskih svetov: čistost v celibatu, uboštvo in pokorščina.

179. Zakaj je Kristus ustanovil cerkveno hierarhijo?

          Kristus je ustanovil cerkveno hierarhijo s poslanstvom, da pase božje ljudstvo v njegovem imenu; za to ji je dal avtoriteto (oblast). Sestavljajo jo posvečeni nositelji služb: škofje, duhovniki, diakoni. Po zakramentu svetega reda škofje in duhovniki z izvrševanjem svoje službe delujejo v imenu in v osebi Kristusa-glave; diakoni služijo božjemu ljudstvu z diakonijo (služenjem) besede, bogoslužja, ljubezni.

180. Kako se udejanja zborna razsežnost cerkvene službe?

         Po zgledu danajsterih apostolov, ki jih je Kristus skupaj izbral in poslal, je enota udov cerkvene hierarhije v službi občestva vseh vernikov. Vsak škof kot ud škofovskega zbora izvršuje svojo službo v občestvu s papežem, ker je z njim postal deležen skrbi za vesoljno Cerkev. Duhovniki izvršujejo svojo službo v duhovniškem zboru delne Cerkve v občestvu s svojim škofom in pod njegovim vodstvom.

181. Zakaj ima cerkvena služba tudi osebnostno naravo?

         Cerkvena služba ima tudi osebnostno naravo, ker je v moči svetega reda vsakdo odgovoren pred Kristusom, ki ga je osebno poklical in mu podelil poslanstvo.

182. Kakšno je papeževo poslanstvo?

          Papež, rimski škof in naslednik apostola Petra, je trajno in vidno počelo ter temelj edinosti Cerkve. Je Kristusov namestnik, glava škofovskega zbora in pastir vesoljne Cerkve, nad katero ima po božji ustanovitvi polno, vrhovno, neposredno in vesoljno oblast.

183. Kakšna je naloga škofovskega zbora?

          Zbor škofov, v občestvu s papežem in nikoli brez njega, prav tako izvršuje vrhovno in polno oblast nad vso Cerkvijo.

184. Kako škofje udejanjajo svojo učiteljsko službo?

          Škofje v občestvu s papežem imajo prvo dolžnost, da vsem zvesto in z oblastjo oznanjajo božji evangelij kot verodostojni pričevalci vere apostolov, nosilci Kristusove avtoritete. Po nadnaravnem verskem čutu se božje ljudstvo neomahljivo oklepa vere pod vodstvom živega cerkvenega učiteljstva.

185. Kdaj se udejanja nezmotnost cerkvenega učiteljstva?

          Nezmotnost se udejanja, kadar rimski škof v moči svoje oblasti vrhovnega pastirja Cerkve ali zbor škofov v občestvu s papežem zlasti na vesoljnem cerkvenem zboru dokončno razglasi kak nauk o veri ali nraveh, in tudi kadar papež in škofje v svojem rednem učiteljstvu soglasno predlagajo kak nauk kot dokončen. Takšnih naukov se moramo oklepati s poslušnostjo vere.

186. Kako škofje izvršujejo posvečevalno službo?

          Škofje posvečujejo Cerkev kot oskrbniki Kristusove milosti s službo besede in zakramentov, zlasti z evharistijo, in tudi s svojo molitvijo, svojim zgledom in svojim delom.

187. Kako škofje izvršujejo vodstveno službo?

          Vsak škof kot član škofovskega zbora ima zborno (kolegialno) skrb za vse delne Cerkve in za vso Cerkev skupaj z drugimi škofi, zedinjenimi s papežem. Škof, kateremu je zaupana delna Cerkev, jo vodi z avtoriteto svoje svete redne in neposredne oblasti, ki jo opravlja v imenu Kristusa, dobrega pastirja, v občestvu z vso Cerkvijo in pod vodstvom Petrovega naslednika.

188. Kakšna je poklicanost vernih laikov?

          Verni laiki imajo po svoji posebni poklicanosti nalogo iskati božje kraljestvo s tem, da osvetljujejo in urejajo časne reči v skladu z božjo voljo. Tako udejanjajo poklicanost k svetosti in apostolatu, ki velja vsem krščenim.

189. Kako so laiki deležni Kristusove duhovniške službe?

         Deležni so je s tem, da darujejo - kot duhovno daritev "prijetno Bogu po Jezusu Kristusu" (1 Pet 2,5), zlasti v evharistiji - svoje življenje z vsemi deli, molitvami in apostolskimi pobudami, družinsko življenje  in vsakdanje delo, nadloge življenja, ki jih prenašajo potrpežljivo, ter duševni in telesni počitek. Tako tudi laiki, predani Kristusu in posvečeni po Svetem Duhu, svet sam darujejo Bogu.

190. Kako so laiki deležni Kristusove preroške službe?

         Deležni so je s tem, da v veri vedno bolj sprejemajo Kristusovo besedo in jo oznanjajo svetu s pričevanjem svojega življenja in z besedo, evangelizacijo in katehezo. Ta evangelizacija dobiva posebno učinkovitost iz tega, ker poteka v navadnih razmerah sveta.

191. Kako so deležni njegove kraljevske službe?

         Laiki so deležni Kristusove kraljevske službe, ker so od njega prejeli oblast, da z zatajevanjem samega sebe in s svetostjo svojega življenja premagujejo greh v sebi in v svetu. Opravljajo različne službe v blagor skupnosti in z resničnimi moralnimi vrednotami prežemajo človekove časne dejavnosti in družbene ustanove.

192. Kaj je posvečeno življenje?

         To je od Cerkve odobren življenjski stan. Je svoboden odgovor na poseben Kristusov klic, s katerim se posvečeni v celoti predajo Bogu in si prizadevajo za popolno ljubezen ob nagibanju Svetega Duha. Za takšno posvetitev je značilno življenje po evangeljskih svetih.

193. Kaj posvečeno življenje podarja poslanstvu Cerkve?

         Posvečeno življenje je deležno poslanstva Cerkve s polno predanostjo Kristusu in bratom ter pričuje za upanje nebeškega kraljestva.

"VERUJEM ... OBČESTVO SVETIH"

 194. Kaj pomeni izraz občestvo svetih?

          Ta izraz kaže predvsem na skupno deležnost vseh članov Cerkve pri svetih rečeh (sancta):  vera, zakramenti, posebno evharistija, karizme in drugi duhovni darovi. V izvoru občestva je ljubezen, ki "ne išče svojega" (1 Kor 13,5), ampak priganja vernika, da "izroči skupnosti vse" (Apd 4,32), tudi svoje gmotne dobrine v pomoč bližnjemu v stiski.

195. Kaj še pomeni izraz občestvo svetih?

          Ta izraz označuje tudi občestvo med svetimi osebami (sancti), to je med tistimi, ki so po milosti zedinjeni z umrlim in vstalim Kristusom. Nekateri potujejo na zemlji; drugi, ki so odšli iz tega življenja, se očiščujejo tudi s pomočjo naših  molitev; spet drugi končno že uživajo božjo slavo in prosijo za nas. Vsi skupaj se zraščajo v eno samo družino, Cerkev, v hvalo in slavo Trojice.

Marija, Kristusova mati in mati Cerkve

 196. V kakšnem smislu je preblažena Devica Marija mati Cerkve?

         Preblažena Devica Marija je mati Cerkve v redu milosti, ker je rodila Jezusa, Božjega Sina, Glavo telesa, ki je Cerkev. Jezus, umirajoč na križu, jo je imenoval za mater učencu s temi besedami: "Glej, tvoja mati" (Jn 19,27).

197. Kako Devica Marija pomaga Cerkvi?

          Po vnebohodu svojega Sina Devica Marija s svojimi molitvami pomaga prvim začetkom Cerkve. Tudi po svojem vnebovzetju še naprej prosi za svoje otroke, ko je za vse vzor vere in ljubezni in nad vsemi uresničuje svoj zveličavni vpliv, ki priteka iz preobilja Kristusovih zaslug. Verniki v njej gledajo podobo in predujem vstajenja, ki jih čaka, in jo kličejo kot priprošnjico, pomočnico, besednico in srednico.

198. Kakšno češčenje gre sveti Devici?

          To češčenje je edinstveno, vendar se bistveno razlikuje od češčenja, kakršnega izkazujemo samo sveti Trojici. To edinstveno češčenje se posebej izraža v bogoslužnih praznikih, ki so posvečeni Božji Materi, in v marijanskih molitvah, npr. v rožnem vencu, ki je povzetek celotnega evangelija.

199. Na kakšen način je preblažena Devica Marija eshatološka ikona (podoba) Cerkve?

          Ko Cerkev gleda na Marijo, vso sveto in že poveličano po telesu in po duši, zre v njej to, k čemur je sama poklicana na zemlji, in tisto, kar bo v nebeški domovini.

"VERUJEM ... ODPUŠČANJE GREHOV"

 200. Kako se odpuščajo grehi?

         Prvi in glavni zakrament za odpuščanje grehov je krst. Za grehe, storjene po krstu, je Kristus postavil zakrament sprave ali pokore, po katerem se krščeni spravi z Bogom in s Cerkvijo.

201. Zakaj ima Cerkev oblast odpuščati grehe?

         Cerkev ima poslanstvo in oblast odpuščati grehe, ker ji jo je podelil Kristus sam: "Prejmite Svetega Duha! Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni; komur jih zadržite, so jim zadržani" (Jn 20,22-23).

"VERUJEM ... VSTAJENJE MESA"

 202. Kaj označuje izraz meso in kakšen je njegov pomen?

          Izraz meso označuje človeka v njegovem stanju slabotnosti in umrljivosti. "Meso je stožer odrešenja in zveličanja" (Tertulijan). Verujemo namreč v Boga, ki je stvarnik mesa; verujemo v Besedo, ki je postala meso, da bi odkupila (rešila)  meso; verujemo vstajenje mesa, dovršitev stvarjenja in odrešenja mesa.

203. Kaj pomeni "vstajenje mesa"?

          Pomeni, da končno stanje človeka ne bo samo duša, ločena od telesa, marveč da bodo tudi naša umrljiva telesa nekoč znova prejela življenje.

204. Kakšen je odnos med Kristusovim in našim vstajenjem?

          Kakor je Kristus resnično vstal od mrtvih in živi na veke, tako bo On sam  poslednji dan obudil z nerazpadljivim telesom vse:  "tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi" (Jn 5,29).

205. Kaj se ob smrti zgodi z našim telesom in našo dušo?

          Ob smrti, ločitvi duše od telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre duša, ki je neumrljiva, naproti srečanju z božjo sodbo in čaka, da se bo spet združila s telesom, ko bo ob Gospodovi vrnitvi vstalo spremenjeno. Razumevanje načina, kako se bo izvršilo vstajenje, pa presega zmožnost naše predstave in našega razuma.

206. Kaj pomeni umreti v Kristusu Jezusu?

          Pomeni umreti v božji milosti, brez smrtnega greha. Verujoči v Kristusa more tako po  njegovem zgledu preoblikovati svojo smrt v dejanje pokorščine in ljubezni do Očeta. "Zanesljiva je beseda: če s Kristusom umremo, bomo z njim tudi zaživeli" (2 Tim 2,11).

"VERUJEM ... VEČNO ŽIVLJENJE"

 207. Kaj je večno življenje?

          Večno življenje je življenje, ki se bo začelo takoj po smrti. Ne bo imelo konca. Pred njim bo za vsakega posebna sodba, izvršena po Kristusu, sodniku živih in mrtvih, in bo potrjena s poslednjo sodbo.

208. Kaj je posebna sodba?

          Je sodba takojšnjega povračila, ki ga vsakdo ob smrti prejme od Boga v svoji neumrljivi duši po njegovi veri in po njegovih delih. To povračilo je  takojšnji  vstop v nebeško blaženost, neposredno ali po ustreznem očiščevanju, ali pa vstop v večno pogubljenje v peklu.

209. Kaj razumemo z "nebesi"?

         Z "nebesi" razumemo stanje najvišje in dokončne sreče. Tisti, ki umrjejo v božji milosti in ne potrebujejo nadaljnjega očiščevanja, so zbrani okoli Jezusa in Marije, angelov in svetnikov. Tako sestavljajo nebeško Cerkev, kjer gledajo Boga "iz obličja v obličje" (1 Kor 13,12), živijo v občestvu ljubezni s presveto Trojico in prosijo za nas.

"Stvarno in resnično življenje je Oče, ki po Sinu in v Svetem Duhu razliva nebeške darove brez izjeme  vse. Zaradi njegovega usmiljenja smo tudi mi ljudje prejeli nevarljivo obljubo večnega življenja"  (sveti Ciril Jeruzalemski).

210. Kaj so vice?

         Vice so stanje tistih, ki umrejo v božjem prijateljstvu, a čeprav jim je njihovo večno zveličanje zagotovljeno, še vedno potrebujejo očiščenja, da bi vstopili v nebeško blaženost.

211. Kako moremo pomagati dušam v vicah pri očiščevanju?

          V moči občestva svetih morejo verniki, ki še potujejo na zemlji, pomagati dušam v vicah tako, da zanje molijo in predvsem darujejo evharistično daritev, pa tudi miloščino, odpustke in spokorna dela.

212. V čem obstaja pekel?

          Pekel obstaja v večni obsojenosti tistih, ki po svobodni izbiri umrjejo v smrtnem grehu. Glavna kazen pekla obstaja v večni ločenosti od Boga, v katerem edinem ima človek življenje in večno blaženost, za kateri je bil ustvarjen in po katerih hrepeni. Kristus izreka to stvarnost z besedami: "Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj!" (Mt 25, 41).

213. Kako se sklada obstoj pekla z neskončno božjo dobroto?

          Bog, ki je ustvaril človeka svobodnega in odgovornega, vsekakor spoštuje njegove odločitve in hoče, "da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja" (2 Pt 3,9). Zato je človek sam, ki se v polni avtonomiji prostovoljno izključi iz občestva z Bogom, če do trenutka svoje smrti vztraja v smrtnem grehu ter zavrača božjo usmiljeno ljubezen.

214. V čem bo poslednja sodba?

          Poslednja (vesoljna) sodba bo obstajala v razsodbi o blaženem življenju ali o večni kazni, ki jo bo Gospod Jezus izrekel ob svoji vrnitvi kot sodnik živih in mrtvih glede "pravičnih in krivičnih" (Apd 24,15), ki bodo vsi zbrani okoli njega. Zaradi te poslednje sodbe bo vstalo telo deležno plačila, ki ga je duša imela v posebni sodbi.

215. Kdaj se bo izvršila ta sodba?

          Poslednja sodba se bo izvršila ob koncu sveta. Samo Bog ve za dan in uro te sodbe.

 216. Kaj je upanje na novo nebo in novo zemljo?

          Po poslednji sodbi bo vesoljstvo samo, rešeno suženjstva razpadljivosti, deležno Kristusove slave z nastopom "novih nebes" in "nove zemlje" (2 Pt 3,13). Tako bo dosežena polnost božjega kraljestva ali dokončno uresničenje božjega odrešenjskega načrta, ki je bil "spet zediniti v Kristusu kot eni glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji" (Ef 1,10). Bog bo tedaj "vse v vsem" (1 Kor 15,28), v večnem življenju.

"Amen"

 217. Kaj pomeni amen, ki sklene našo veroizpoved?

          Hebrejska beseda amen, s katero se končajo tudi zadnja knjiga Svetega pisma, nekatere novozavezne molitve in bogoslužne molitve Cerkve, pomeni našo zaupno in popolno pritrditev vsemu, kar smo izpovedali, da verujemo; pomeni popolnoma zaupati Njemu, ki je  nepreklicni "Amen" (Raz 3,14): Kristus Gospod.

* obvezno