DRUGO
POGLAVJE
VERUJEM
V JEZUSA KRISTUSA, EDINEGA BOŽJEGA
SINA
79.
Katera je vesela novica za človeka?
To
je oznanilo o Jezusu Kristusu,
"Sinu živega Boga"
(Mt 16,16), umrlem in vstalem.
V času Heroda in cesarja Avgusta
je Bog izpolnil obljube, dane
Abrahamu in njegovemu potomstvu,
ter poslal "svojega Sina,
rojenega iz žene, podvrženega
postavi, da bi odkupil tiste,
ki so bili pod postavo, da bi
tako mi prejeli posinovljenje"
(Gal 4,4-5).
80.
Kako se ta vesela novica širi?
Že
od vsega začetka so prvi učenci
goreče želeli oznanjati Jezusa
Kristusa z namenom, da bi vse
privedli k veri vanj. Tudi danes
iz ljubečega poznanja Kristusa
izvira hrepenenje, da bi evangelizirali
in katehizirali, se pravi da
bi v svoji osebi razodevali
celoten božji načrt in pripeljali
ljudi v občestvo z njim.
"IN
V JEZUSA KRISTUSA, SINA NJEGOVEGA
EDINEGA, GOSPODA NAŠEGA"
81. Kaj
pomeni ime "Jezus"?
Ime
"Jezus", ki mu ga
je dal angel ob oznanjenju,
pomeni "Bog rešuje".
Izraža hkrati njegovo identiteto
in njegovo poslanstvo, ker "bo
on odrešil svoje ljudstvo njegovih
grehov" (Mt 1,21). Peter
zatrjuje, da "nam pod nebom
ni dano nobeno drugo ime, po
katerem bi se ljudje mogli rešiti"
(Apd 4,12).
82. Zakaj
se Jezus imenuje Kristus?
"Kristus"
po grško, "Mesija"
po hebrejsko pomeni "maziljenec".
Jezus je Kristus zato, ker ga
je Bog posvetil in mazilil s
Svetim Duhom za odrešenjsko
poslanstvo. Je od Izraela pričakovani
Mesija, poslan na svet od Očeta.
Jezus je sprejel naslov Mesija
in natančno pojasnil njegov
pomen: "Prišel je iz nebes"
(Jn 3,13), bil križan in nato
obujen od mrtvih, je trpeči
služabnik, ki "daje svoje
življenje v odkupnino za mnoge"
(Mt 20,28). Iz imena Kristus
smo prejeli ime kristjani.
83. V kakšnem
pomenu je Jezus "edinorojeni
Božji Sin"?
Jezus
je to v edinstvenem in popolnem
pomenu. Pri krstu in spremenitvi
na gori Očetov glas označuje
Jezusa kot svojega "ljubljenega
Sina". Ko Jezus označuje
sam sebe kot Sina, ki "pozna
Očeta" (Mt 11,27), potrjuje
svoje edinstveno in večno razmerje
do Boga Očeta. Jezus je "edinorojeni
Božji Sin" (1 Jn 2,23),
druga oseba Trojice. Je središče
apostolske pridige: apostoli
so "videli njegovo slavo,
ki jo ima po Očetu kot edinorojeni
Sin" (Jn 1,14).
84. Kaj
pomeni naslov "Gospod"?
V
Svetem pismu ta naslov običajno
označuje Boga kot vzvišenega
vladarja. Jezus sam si prideva
ta naslov in razodeva svoje
božje vladarstvo s svojim gospodovanjem
nad naravo, nad hudobnimi duhovi,
nad grehom in smrtjo, in zlasti
s svojim vstajenjem. Prve cerkvene
veroizpovedi razglašajo, da
oblast, čast in slava, ki gredo
Bogu Očetu, pripadajo tudi Jezusu;
Bog "mu je dal ime, ki
je nad vsakim drugim imenom"
(Flp 2,11). Jezus je Gospod
sveta in zgodovine, edini, kateremu
mora človek popolnoma podvreči
svojo osebno svobodo.
"JEZUS
KRISTUS JE BIL SPOČET OD SVETEGA
DUHA, ROJEN IZ DEVICE MARIJE"
85. Zakaj
je Božji Sin postal človek?
Zaradi
nas ljudi in zaradi našega zveličanja
si je Božji Sin v naročju Device
Marije po delovanju Svetega
Duha privzel meso. Nas grešnike
je hotel spraviti z Bogom, nam
oznaniti njegovo neskončno ljubezen,
biti za nas vzor svetosti in
nas napraviti "deležne
božje narave" (1 Pt 1,4).
86. Kaj
pomeni beseda "učlovečenje"?
Cerkev
z besedo "učlovečenje"
označuje skrivnost čudovitega
združenja božje in človeške
narave v eni sami božji osebi
Besede. Da bi izvršil naše odrešenje,
se je Božji Sin učlovečil, postal
je "meso" (Jn 1,14),
resnično človek. Vera v učlovečenje
je razločilno znamenje krščanske
vere.
87. Na
kakšen način je Jezus Kristus
pravi Bog in pravi človek?
Jezus
je neločljivo pravi Bog in pravi
človek, v edinosti svoje božje
osebe. On, Božji Sin, ki je
"rojen, ne ustvarjen, enega
bistva z Očetom", je postal
pravi človek, naš brat, in sicer
ne da bi prenehal biti Bog,
naš Gospod.
88.
Kaj v tem pogledu uči kalcedonski
koncil (leta 451)?
Cerkveni
zbor v Kalcedonu uči izpovedovati,
da "je Sin, naš Gospod
Jezus Kristus, popolnoma isti.
Isti je popoln v božanstvu in
popoln v človeškosti; resnično
Bog in resnično človek, obstoječ
iz razumne duše in iz telesa.
Prav isti je enakega bistva
z Očetom po božanstvu in enakega
bistva z nami po človečnosti,
v vsem nam enak razen v grehu
(Heb 4,15). Pred vsemi veki
je bil rojen iz Očeta po božanstvu,
v poslednjih dneh pa je bil
isti zaradi nas in zaradi našega
zveličanja rojen iz Device Marije,
Božje Matere, po človeški naravi."
89. Kako
Cerkev izraža skrivnost učlovečenja?
To
izraža z izpovedovanjem, da
je Jezus Kristus pravi Bog in
pravi človek. Ima dve naravi,
božjo in človeško, ki nista
pomešani druga z drugo, temveč
zedinjeni v eni sami osebi Božjega
Sina. Zato je torej treba v
Kristusovi človeški naravi vse
- čudeže, trpljenje, smrt -
pridevati njegovi božji osebi,
ki deluje po privzeti človeški
naravi.
"O edinorojeni Sin in
Beseda Boga samega, čeprav si
nesmrten, si se hotel zaradi
našega zveličanja utelesiti
iz svete Bogorodice in
vedno device Marije (...) Ti,
ki si eden od svete Trojice,
slavljen z Očetom in Svetim
Duhom, reši nas!" (Bizantinska
liturgija sv. Janeza Zlatoustega).
90. Ali
je učlovečeni Božji Sin imel
dušo s človeškim spoznavanjem?
Božji
Sin si je privzel telo, oživljeno
z razumno človeško dušo. S svojim
človeškim razumom se je Jezus
naučil veliko stvari z izkušnjo.
A tudi kot človek je imel Božji
Sin notranje in neposredno spoznavanje
Boga, svojega Očeta. Prav tako
je segal do skritih misli človeškega
srca in popolnoma poznal večne
načrte, ki jih je razodel s
svojim prihodom.
91. Kako
soglašata dve volji učlovečene
Besede?
Jezus
ima božjo voljo in človeško
voljo. V svojem zemeljskem življenju
je Božji Sin človeško hotel,
kar je skupaj z Očetom in Svetim
Duhom odločil za naše zveličanje.
Kristusova človeška volja je
pokorna; ne upira se in ne nasprotuje,
temveč se podreja njegovi božji
volji.
92. Ali
je Kristus imel resnično človeško
telo?
Kristus
si je privzel resnično človeško
telo, s katerim je nevidnega
Boga napravil vidnega. Zato
smemo Kristusa upodabljati in
častiti na svetih podobah.
93. Kaj
predstavlja Jezusovo srce?
Jezus nas je poznal in ljubil
s človeškim srcem. Njegovo srce,
prebodeno za naše zveličanje,
je simbol tiste neskončne ljubezni,
s katero Jezus ljubi Očeta in
prav vsakega človeka.
94. Kaj
pomeni izraz: "Spočet od
Svetega Duha ..."?
To pomeni, da je Devica Marija
spočela večnega Sina v svojem
naročju od Svetega Duha in brez
sodelovanja moža: "Sveti
Duh bo prišel nadte" (Lk
1,35), ji je rekel angel ob
oznanjenju.
95. "...
rojen iz Marije Device":
zakaj je Marija resnično Božja
Mati?
Marija je resnično Božja
Mati, ker je Jezusova Mati (Jn
2,1; 19,25). Tisti namreč, katerega
je spočela od Svetega Duha in
ki je postal resnično njen Sin,
je večni Sin Boga Očeta. Je
Bog sam.
96. Kaj
pomeni brezmadežno spočetje?
Bog je milostno izbral Marijo
pred vso večnostjo, da bi bila
Mati njegovega Sina: da bi izpolnila
tolikošno poslanstvo, je bila
spočeta brezmadežna. To pomeni,
da je bila Marija po božji milosti
in glede na zasluženje Jezusa
Kristusa obvarovana izvirnega
greha že od svojega spočetja.
97. Kako
Marija sodeluje z odrešenjskim
božjim načrtom?
Marija je po božji milosti
ostala brez vsakega osebnega
greha vse svoje življenje. Je
"milosti polna" (Lk
1,28), "vsa sveta".
Ko ji angel oznani, da bo rodila
"Sinù Najvišjega"
(Lk 1,32), svobodno izreče svojo
privolitev s "poslušnostjo
vere" (Rim 1,5). Marija
sama sebe v celoti izroči osebi
in delu svojega Sina Jezusa,
ko z vsem srcem sprejme odrešenjsko
božjo voljo.
98. Kaj
pomeni Jezusovo deviško spočetje?
Pomeni, da je bil Jezus spočet
samo z močjo Svetega Duha v
naročju Device, brez sodelovanja
moža. Jezus je Sin nebeškega
Očeta po božji naravi in Marijin
Sin po človeški naravi, vendar
pa pravi Očetov Sin v obeh naravah;
v njem je ena sama oseba, namreč
božja.
99. V kakšnem
smislu je Marija "vedno
devica"?
V smislu, da "je ostala
devica ob spočetju svojega Sina,
devica ob porodu, devica, ko
ga je nosila v svojem telesu,
devica, ko ga je hranila na
svojih prsih, devica vedno in
vselej" (sveti Avguštin).
Zatorej, ko evangeliji govorijo
o "Jezusovih bratih in
sestrah", gre za Jezusove
bližnje sorodnike, v skladu
z izrazom, ki ga uporablja Sveto
pismo.
100. Na
kakšen način je Marijino duhovno
materinstvo univerzalno?
Marija ima edinega Sina,
Jezusa. Toda v njej se njeno
duhovno materinstvo razteza
na vse ljudi, katere je prišel
Jezus odrešit. Pokorna ob novem
Adamu, Jezusu Kristusu, je Devica
nova Eva, resnična mati živih,
ki z materinsko ljubeznijo sodeluje
pri njihovem rojstvu in pri
njihovi vzgoji v redu milosti.
Kot Devica in Mati je Marija
podoba Cerkve, njeno najpopolnejše
uresničenje.
101. V
kakšnem smislu je vse Kristusovo
življenje skrivnost?
Vse Kristusovo življenje
je dogodek razodevanja. Kar
je vidno v Jezusovem zemeljskem
življenju, vodi k njegovi nevidni
skrivnosti, zlasti k skrivnosti
njegovega božjega sinovstva:
"Kdor vidi mene, vidi Očeta"
(Jn 14,9). Tudi če se
odrešenje dopolni s križem in
vstajenjem, je vse Kristusovo
življenje skrivnost odrešenja,
kajti vse, kar je Jezus storil,
govoril in trpel, je imelo namen
odrešiti padlega človeka in
ga znova postaviti v njegovo
prvotno poklicanost božjega
otroka.
102. Kakšne
so bile priprave na Jezusove
skrivnosti?
Je
predvsem dolgo upanje, trajajoče
več stoletij, ki ga podoživljamo
v bogoslužnem obhajanju adventnega
časa. Poleg zastrtega pričakovanja,
ki ga je Bog položil v srce
poganov, je pripravljal prihod
svojega Sina prek stare
zaveze do Janeza Krstnika, ki
je zadnji in največji izmed
prerokov.
103. Kaj
uči evangelij o skrivnostih
Jezusovega rojstva in otroštva?
O
Božiču se veličastvo nebes razodeva
v slabotnosti otroka; Jezusovo
obrezovanje je znamenje njegove
pripadnosti izraelskemu ljudstvu
in predpodoba našega krsta;
Gospodovo razglašenje razodeva
Jezusa kot Izraelovega Kralja-Mesija
vsem narodom; ob njegovem darovanju
v templju se s Simeonom in Ano
celotno Izraelovo pričakovanje
sreča s svojim Odrešenikom;
beg v Egipt in pokol nedolžnih
otok naznanjata, da bo vse Kristusovo
življenje v znamenju preganjanja;
njegova vrnitev iz Egipta spominja
na izhod /iz Egipta/ in predstavlja
Jezusa kot novega Mojzesa: on
je pravi in dokončni osvoboditelj.
104. Kakšen
pouk nad daje Jezusovo skrito
življenje v Nazaretu?
V
času skritega življenja v Nazaretu
ostaja Jezus v molku običajnega
življenja. Tako nam omogoča
zedinjati se z njim v svetosti
vsakdanjega življenja, stkanega
z molitvijo, preprostostjo,
delom, družinsko ljubeznijo.
Njegova podreditev Mariji in
krušnemu očetu Jožefu je podoba
njegove sinovske pokorščine
Očetu. Marija in Jožef v veri
sprejemata Jezusovo skrivnost,
čeprav je ne razumeta vedno.
105. Zakaj
Jezus sprejme od Janeza "krst
pokore v odpuščanje grehov"
(Lk 3,3)?
Zato,
da začne svoje javno življenje
in vnaprej sprejme krst svoje
smrti: tako sprejme svojo uvrstitev
med grešnike, čeprav je brez
greha. On je "božje jagnje,
ki odjemlje greh sveta"
(Jn 1,29). Oče ga razglasi za
svojega "ljubljenega Sina"
(Mt 3,17) in Sveti Duh se spusti
nanj. Jezusov krst je predpodoba
našega krsta.
106. Kaj
razodevajo Jezusove skušnjave
v puščavi?
Jezusove
skušnjave v puščavi so ponovitev
skušnjav Adama v raju in Izraela
v puščavi. Satan skuša Jezusa
v njegovi pokorščini poslanstvu,
ki mu ga je zaupal Oče. Kristus,
novi Adam, vzdrži, in njegova
zmaga naznanja zmago njegovega
trpljenja, najvišjo pokorščino
njegove sinovske ljubezni. Cerkev
se pridružuje tej skrivnosti
zlasti v bogoslužnem času posta.
107. Kdo
je povabljen v božje kraljestvo,
ki ga Jezus oznanja in uresničuje?
Jezus
vabi v božje kraljestvo vse
ljudi. Tudi najhujši grešnik
je poklican, da se spreobrne
in sprejme brezmejno Očetovo
usmiljenje. Božje kraljestvo
že tu na zemlji pripada tistim,
ki ga sprejmejo s ponižnim srcem.
Njim so razodete njegove skrivnosti.
108. Zakaj
Jezus razodeva kraljestvo z
znamenji in čudeži?
Jezus
spremlja svojo besedo z znamenji
in čudeži, da bi potrdil, da
je kraljestvo navzoče v njem,
Mesiju. Čeprav ozdravlja nekatere
osebe, ni prišel zato, da bi
odpravil vse zlo tu na zemlji,
pač pa da bi nas osvobodil zlasti
suženjstva greha. Izganjanje
hudobnih duhov naznanja, da
bo njegov križ zmagovit nad
"vladarjem tega sveta"
(Jn 12,31).
109. Kakšno
oblast podeljuje Jezus svojim
apostolom v božjem kraljestvu?
Jezus
izbere dvanajstere, prihodnje
priče svojega vstajenja, ter
jim dá delež pri svojem
poslanstvu in pri svoji oblasti,
da učijo, odvezujejo grehov,
gradijo in vodijo Cerkev. V
tem zboru Peter prejme "ključe
nebeškega kraljestva" (Mt
16,19) in zavzema prvo mesto
s poslanstvom, da varuje vero
vsake oslabitve in da v veri
utrjuje svoje brate.
110. Kakšen
pomen ima spremenitev?
V
spremenitvi se prikaže predvsem
Trojica: "Oče v glasu,
Sin v človeku, Duh v svetlem
oblaku" (sveti Tomaž Akvinski).
Jezus, ki se z Mojzesom in Elijem
pogovarja o svojem "odhodu"
(Lk 9,31) pokaže, da gre njegovo
veličastvo prek križa, in daje
predokus svojega vstajenja in
svojega veličastnega prihoda,
"ko bo preobrazil naše
bedno telo, tako da ga bo naredil
podobnega svojemu poveličanemu
telesu" (Flp 3,21).
"Ti si se spremenil
na gori in tvoji učenci so,
kolikor so bili sposobni, zrli
tvojo slavo, Kristus Bog; tako
naj bi, ko so te videli križanega,
razumeli, da je bilo tvoje trpljenje
prostovoljno, in naj bi svetu
oznanjevali, da si ti v resnici
odsevanje Očeta" (Bizantinska
liturgija).
111. Kakšen
je Jezusov mesijanski vhod v
Jeruzalem?
Jezus
se sam trdno odloči kreniti
proti Jeruzalemu, da bi trpel,
umrl in vstal. Kot mesijanski
Kralj, ki razodeva prihod božjega
kraljestva, vstopi v svoje mesto
sedeč na osliču. Sprejmejo ga
mali, njihovo vzklikanje je
privzeto v evharistični Sanctus:
"Blagoslovljen, ki prihaja
v Gospodovem imenu! Hozana (reši
nas)" (Mt 21,9). Bogoslužje
Cerkve začenja véliki
teden z obhajanjem tega vhoda
v Jeruzalem.
"JEZUS
KRISTUS JE TRPEL POD PONCIJEM
PILATOM, KRIŽAN BIL, UMRL IN
BIL V GROB POLOŽEN"
112. Kakšen
je pomen Jezusove velikonočne
skrivnosti?
Jezusova
velikonočna skrivnost, ki obsega
njegovo trpljenje, smrt, vstajenje
in poveličanje, je v srcu krščanske
vere, ker se je odrešenjski
božji načrt izvršil enkrat za
vselej z odrešilno smrtjo Božjega
Sina Jezusa Kristusa.
113. S
katerimi obdolžitvami je bil
Jezus obsojen?
Nekateri
voditelji Izraela so obdolžili
Jezusa, da deluje zoper postavo,
zoper jeruzalemski tempelj in
zlasti zoper vero v enega samega
Boga, ker se je razglašal za
Božjega Sina. Zato so ga izročili
Pilatu, da bi ga obsodil na
smrt.
114. Kakšen
odnos je imel Jezus do Izraelove
postave?
Jezus
ni odpravil postave, ki jo je
Bog dal Mojzesu na Sinaju, ampak
jo je dopolnil s tem, da ji
je podelil dokončno razlago.
Je božji Zakonodajalec, ki v
celoti spolnjuje to postavo.
Jezus je nadalje zvesti služabnik,
ki s svojo spravno in zadostilno
smrtjo naklanja edino daritev,
ki je sposobna odvzeti vse "pregrehe
ljudi v prejšnji zavezi"
(Heb 9,15).
115. Kakšno
je bilo Jezusovo ravnanje do
jeruzalemskega templja?
Jezus
je bil obdolžen sovražnosti
do templja. Vendar ga je spoštoval
kot "hišo svojega Očeta"
(Jn 2,16) in je tam podal
pomemben del svojega nauka.
A napovedal je tudi njegovo
porušenje v odnosu do svoje
smrti. Samega sebe predstavil
kot dokončno prebivališče Boga
med ljudmi.
116. Ali
je Jezus nasprotoval Izraelovi
veri v enega Boga in odrešenika?
Jezus
ni nikoli nasprotoval veri v
enega Boga, tudi tedaj ne, ko
je izvrševal najodličnejše božje
delo, ki je dopolnjevalo mesijanske
obljube in ga razodevalo enakega
Bogu: odpuščanje grehov. Jezusova
zahteva, da verujejo vanj in
se spreobrnejo, omogoča razumeti
tragično nerazumevanje velikega
zbora, ki je prišel do sodbe,
da Jezus zasluži smrt kot bogokletnik.
117. Kdo
je odgovoren za Jezusovo smrt?
Jezusovega
trpljenja in smrti ni mogoče
pripisovati niti vsem tedaj
živečim Judom brez razlike niti
drugim Judom, ki so potem prišli
v čas in prostor. Vsak posamezni
grešnik, se pravi vsak človek,
je tako rekoč povzročitelj in
orodje vseh muk, ki jih
je pretrpel Odrešenik. Za krivce
tega strašnega hudodelstva moramo
imeti tiste, predvsem če so
kristjani, ki spet in spet padajo
v grehe in se naslajajo v zablodah
in grehih.
118. Zakaj
Kristusova smrt spada v odrešenjski
božji načrt?
Da
bi vse ljudi, zapisane smrti
zaradi greha, spravil s seboj,
se je Bog iz ljubezni odločil
poslati svojega Sina, da bi
se izročil smrti za grešnike.
Jezus je umrl, "kakor je
v Pismih". Njegova smrt
je bila napovedana v Stari zavezi,
zlasti kot daritev trpečega
služabnika.
119. Na
kakšen način je Kristus samega
sebe daroval Očetu?
Vse
Kristusovo življenje je svobodna
daritev Očetu, da bi izpolnil
njegov načrt odrešenja. Jezus
daje "svoje življenje v
odkupnino za mnoge" (Mr
10,45) in tako spravi z Bogom
vse človeštvo. Njegovo trpljenje
in njegova smrt razodevata,
kako je njegova človeška narava
svobodno in popolno orodje božje
ljubezni, ki hoče zveličanje
vseh ljudi.
120. Kako
se Jezusa daritev izraža pri
zadnji večerji?
Pri
zadnji večerji z dvanajsterimi
apostoli na večer pred svojim
trpljenjem Jezus vnaprej izvrši,
se pravi izrazi in uresniči
prostovoljno daritev samega
sebe: "To je moje telo,
ki se daje za vas", "to
je moja kri, ki ... se preliva"
(Lk 22,19-20). S tem Jezus hkrati
postavi evharistijo kot "spomin"
(1 Kor 11,25) svoje daritve
in svoje apostole za duhovnike
nove zaveze.
121. Kaj
se dogaja v smrtnem boju na
Oljski gori?
Kljub
grozi, ki jo smrt povzroči v
povsem sveti človeški naravi
"začetnika življenja"
(Apd 3,15), se človeška volja
Božjega Sina podreja Očetovi
volji: da bi nas odrešil, Jezus
sprejme to, da na svojem telesu
nosi naše grehe in postane "pokoren
do smrti" (Flp 2,8).
122. Kateri
so učinki Kristusove daritve
na križu?
Jezus
je svobodno daroval svoje življenje
v spravno daritev, se pravi,
da je popravil naše krivde in
zadostil zanje s popolno pokorščino
svoje ljubezni vse do smrti.
Ta "ljubezen do konca"
(Jn 13,1) Božjega Sina spravi
z Očetom vse človeštvo. Kristusova
velikonočna daritev torej na
edinstven, popoln in dokončen
način odkupi vse ljudi in jim
odpre občestvo z Bogom.
123. Zakaj
Jezus kliče svoje učence, naj
vzamejo nase svoj križ?
Ko
Jezus kliče svoje učence, naj
"vzamejo svoj križ in hodijo
za njim" (Mt 16,24), hoče
pridružiti svoji odrešilni daritvi
prav tiste, ki so prvi deležni
njenih dobrot.
124. V
kakšnem stanju je bilo Kristusovo
telo v grobu?
Kristus
je resnično umrl in bil resnično
pokopan. Toda božja moč je obvarovala
njegovo telo trohnjenja.
"JEZUS
KRISTUS JE ŠEL V PREDPEKEL,TRETJI
DAN OD MRTVIH VSTAL"
125. Kaj
je "predpekel", v
katerega gre Jezus?
"Predpekel"
- za razliko od pekla pogubljenja
- je sestavljal stanje vseh
tistih, pravičnih in hudobnih,
ki so umrli pred Kristusom.
V svoji duši, zedinjeni z njegovo
božjo osebo, je Jezus dosegel
v predpeklu pravične, ki so
pričakovali svojega Odrešenika,
da bi končno prišli do gledanja
Boga. Potem ko je Jezus s svojo
smrtjo premagal smrt in hudiča,
"ki je imel smrtonosno
oblast" (Heb 2,14), je
osvobodil pravične, ki so pričakovali
Odrešenika, in jim odprl nebeška
vrata.
126. Katero
mesto zavzema Kristusovo vstajenje
v naši veri?
Jezusovo
vstajenje je najvišja resnica
naše vere v Kristusa in skupaj
s križem predstavlja bistveni
del velikonočne skrivnosti.
127. Katera
"znamenja" izpričujejo
Jezusovo vstajenje?
Poleg
odločilno pomembnega znamenja
praznega groba Jezusovo vstajenje
izpričujejo žene, ki so Jezusa
prve srečale in ga oznanile
apostolom. Jezus se je nato
"prikazal Petru in dvanajsterim.
Nato se je prikazal več kot
petsto bratom hkrati" (1
Kor 15,5-6) in še drugim. Apostoli
si niso mogli izmisliti vstajenja,
ker se jim je to zdelo nemogoče:
Jezus jih je namreč celo grajal
zaradi njihove nevere.
128. Zakaj
je vstajenje hkrati presežen
dogodek?
Čeprav
je vstajenje, kolikor je to
vstop Kristusove človeške narave
v božjo slavo, zgodovinski dogodek,
ugotovljiv in izpričan z znamenji
in pričevanji, kot skrivnost
vere presega in prerašča zgodovino.
Zato se vstali Kristus ni pokazal
svetu, temveč svojim učencem,
katere je določil za svoje priče
pred ljudstvom.
129. Kakšno
je Jezusovo vstalo telo?
Kristusovo
vstajenje ni bilo vrnitev v
zemeljsko življenje. Njegovo
vstalo telo je telo, ki je bilo
križano in nosi znamenja njegovega
trpljenja, a je odslej deležno
božjega življenja z lastnostmi
poveličanega telesa. Zaradi
tega je vstali Jezus popolnoma
svoboden, da se prikaže svojim
učencem kakor in kjer hoče in
pod različnimi podobami.
130. Na
kakšen način je vstajenje delo
svete Trojice?
Kristusovo
vstajenje je presežno delo Boga.
Tri božje osebe delujejo skupaj
v skladu s tem, kar jim je lastno:
Oče razodeva svojo moč; Sin
"spet prejme" življenje,
ki ga je svobodno daroval (Jn
10,17), ko združi svojo dušo
in svoje telo, katero Sveti
Duh oživlja in poveličuje.
131. Kakšna
sta smisel in odrešenjski pomen
vstajenja?
Vstajenje
je vrhunec učlovečenja. Vstajenje
potrjuje Kristusovo božjo naravo
kakor tudi vse kar je sam storil
in učil, ter uresničuje vse
božje obljube v naš blagor.
Poleg tega je Vstali, zmagovalec
nad grehom in smrtjo, počelo
našega opravičenja in našega
vstajenja: že sedaj nam daje
milost posinovljenja, ki je
stvarna deležnost pri njegovem
življenju edinorojenega Sina;
nato bo ob koncu časov obudil
naše telo.
"JEZUS
JE ŠEL V NEBESA, SEDI NA DESNICI
BOGA, OČETA VSEMOGOČNEGA"
132. Kaj
pomeni vnebohod?
Po
štiridesetih dneh, odkar se
je Kristus prikazoval apostolom
pod podobo navadne človeške
narave, ki je zastirala njegovo
slavo Vstalega, gre Kristus
v nebesa in sede na Očetovo
desnico. Kristus je Gospod,
ki odslej kraljuje s svojo človeško
naravo v večni slavi Božjega
Sina in nenehno posreduje za
nas pri Očetu. Pošilja nam svojega
Duha in nam daje upanje, da
bomo nekoč prišli k njemu, saj
nam je pripravil prostor.
"OD
ONDOD BO PRIŠEL SODIT ŽIVE IN
MRTVE"
133. Kako
zdaj Gospod Jezus kraljuje?
Gospod
vesoljstva in zgodovine, glava
svoje Cerkve, poveličani Kristus
skrivnostno ostaja na zemlji,
kjer je njegovo kraljestvo že
navzoče kot kal in začetek v
Cerkvi. Nekoč bo zopet prišel
poveličan, vendar ne vemo za
čas njegovega prihoda. Zato
živimo v čuječnosti in molimo:
"Pridi, Gospod" (Raz
22,20).
134. Kakšen
bo Gospodov prihod v slavi?
Po
zadnjem kozmičnem pretresu tega
minljivega sveta bo Kristusov
prihod v slavi povezan z dokončnim
zmagoslavjem Boga v paruziji
(ponovnim prihodom) in
s poslednjo sodbo. Tako bo božje
kraljestvo prispelo do dovršitve.
135. Kako
bo Kristus sodil žive in mrtve?
Kristus
bo sodil z oblastjo, katero
je pridobil kot Odrešenik sveta,
ki je prišel reševat ljudi.
Razkrite bodo najgloblje skrivnosti
srca, kakor tudi ravnanje vsakogar
do Boga in do bližnjega.
Vsak človek bo po svojih delih
ali obdarjen z življenjem ali
obsojen za vso večnost. Tako
se bo uresničila "Kristusova
polnost" (Ef 4,13), v kateri
"bo Bog vse v vseh"
(1 Kor 15,28).
*
obvezno
|