DRUGI ODDELEK

DESET BOŽJIH ZAPOVEDI

2 Mz 20,2-17

Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.

Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe tudi ne kakršnekoli podobe tega, kar je zgoraj na nebu, ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo.

Ne moli jih in jim ne služi. Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, izkazujem pa milost do tisočerega rodu  onih, ki me ljubijo in moje zapovedi spolnjujejo.

Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni njega, ki skruni njegovo ime.

Pomni, da boš posvečeval sobotni dan! Šest dni delaj  in opravljaj vsa svoja dela. Sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela ne ti, ne tvoj sin, ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat.

Kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih; sedmi dan pa je počival. Zato je Gospod blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.

Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo dá Gospod, tvoj Bog.

• Ne ubijaj!
• Ne prešuštvuj!
• Ne kradi!
• Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!
• Ne želi hiše svojega bližnjega!
• Ne želi žene svojega bližnjega ne hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je tvojega bližnjega! 5 Mz 5,6-21
• Jaz sem Gospod, tvoj Bog,  ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.
• Ne imej drugih bogov poleg mene!
• Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga.
• Pazi, da boš posvečeval sobotni dan.
• Spoštuj očeta in mater.
• Ne ubijaj!
• Ne prešuštvuj!
• Ne kradi!
• Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!
• Ne želi žene svojega bližnjega!
• Ne želi… ničesar, kar je tvojega bližnjega!

Katehetski obrazec

Jaz sem Gospod, tvoj Bog.

1.     Veruj v enega Boga!

2.      Ne skruni božjega imena!

3.      Posvečuj Gospodov dan!

4.      Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!

5.      Ne ubijaj!

6.      Ne nečistuj!

7.      Ne kradi!

8.      Ne pričaj po krivem!

9.      Ne želi svojega bližnjega žene!

10.    Ne želi svojega bližnjega blaga!

434. "Učenik, kaj naj dobrega storim, da dosežem večno življenje?" (Mt 19,16).

         Mladeniču, ki mu zastavi to vprašanje, Jezus odgovori: "Če hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi", in nato doda: "Pridi in hodi za menoj" (Mt 19,16.21). Hoditi za Jezusom obsega spolnjevanje zapovedi. Postava ni odpravljena, marveč je človek povabljen, naj jo znova najde v osebi božjega Učenika,  ki jo popolnoma uresničuje sam v sebi, razodeva njen polni pomen in izpričuje njeno vekovitost.

435. Kako Jezus razlaga postavo?

         Jezus jo razlaga v luči dvojne in ene same zapovedi ljubezni, polnosti postave: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki" (Mt 22,37-40).

436. Kaj pomeni "dekalog"?

         Dekalog (desetere božje zapovedi) pomeni "deset besed" (2 Mz 34,28). Te besede povzemajo postavo, ki jo je Bog dal izraelskemu ljudstvu po Mojzesu v povezavi z zavezo. Dekalog predočuje zapovedi ljubezni do Boga (prve tri) in do bližnjega (ostalih sedem) ter za izvoljeno ljudstvo in za vsakogar posebej zarisuje pot življenja, ki je osvobojeno suženjstva greha.

437. Kakšna je povezava dekaloga z zavezo?

         Dekalog se razume v luči zaveze, v kateri se Bog razodeva, ko daje  spoznati svojo voljo. S spolnjevanjem zapovedi ljudstvo izraža svojo pripadnost Bogu in odgovarja s hvaležnostjo na njegovo pobudo ljubezni.

438. Kakšen pomen daje Cerkev dekalogu?

         V zvestobi do Svetega pisma in Jezusovega zgleda Cerkev priznava dekalogu pomembnost in smisel prvega reda. Kristjani so ga dolžni izpolnjevati.

439. Zakaj dekalog sestavlja organsko enoto?

         Desetere božje zapovedi sestavljajo organsko in neločljivo celoto, ker vsaka zapoved kaže na druge in na ves dekalog. Kdor prestopi eno zapoved,   zato prekrši celotno postavo.

440. Zakaj dekalog obvezuje strogo?

         Zato, ker izraža osnovne človekove dolžnosti do Boga in do bližnjega.

441. Ali je mogoče izpolnjevati dekalog?

         Da, ker nas Kristus, brez katerega ne moremo ničesar storiti, z darom svojega Duha in svoje milosti usposablja izpolnjevati dekalog.

PRVO POGLAVJE

"LJUBI GOSPODA, SVOJEGA BOGA,  Z VSEM SRCEM IN Z VSO DUŠO IN Z VSEM MIŠLJENJEM"

PRVA ZAPOVED:

JAZ SEM GOSPOD, TVOJ BOG. NE IMEJ DRUGIH BOGOV POLEG MENE
 (Nazaj, na deset božjih zapovedi)

442. Kaj vsebuje trditev: "Jaz sem Gospod, tvoj Bog" (2 Mz 20,2)?

         Vsebuje, da verujoči ohranja in udejanja tri božje kreposti in se izogiba grehov, ki jim nasprotujejo. Vera se trdno oklepa Boga in zavrača tisto, kar ji je nasprotno, kot na primer prostovoljni dvom, nevera, krivoverstvo, odpadništvo, razkolništvo. Upanje zaupljivo pričakuje blaženega gledanja Boga in njegove pomoči, izogiba pa se obupa in predrznega zaupanja. Ljubezen ljubi Boga nad vse: odklanja torej brezbrižnost, nehvaležnost, mlačnost, naveličanost ali duhovno lenobnost in sovraštvo do Boga, ki prihaja iz napuha.

443. Kaj zahteva Gospodova beseda: "Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi" (Mt 4,10)?

         Zahteva: moliti Boga kot Gospoda vsega, kar obstaja; izkazovati mu dolžno češčenje, tako individualno, posamezno kot občestveno; moliti ga z izrazi hvaljenja, zahvaljevanja in prošnje; darovati mu daritve, zlasti duhovno daritev svojega življenja v zedinjenju s popolno Kristusovo daritvijo; spolnjevati obljube in zaobljube, dane Bogu.

444.  Kako človek udejanja svojo pravico, da služi Bogu v resnici in svobodi?

         Vsak človek ima pravico in nravno dolžnost iskati resnico, zlasti tisto, ki se nanaša na Boga in njegovo Cerkev, se spoznane resnice okleniti in zvesto ohranjati ter izkazovati Bogu pristno češčenje. Dostojanstvo človekove osebe hkrati terja, da v verskih rečeh ni dovoljeno nikogar siliti, da bi ravnal zoper svojo vest, niti ga ovirati, da ne bi - znotraj zahtevanih meja - ravnal po svoji vesti zasebno ali javno, naj bo sam ali združen z drugimi.

445. Kaj Bog prepoveduje, ko zapoveduje: "Ne imej drugih bogov poleg mene!" (2 Mz 20,2)?

         Ta zapoved prepoveduje:

•          mnogoboštvo in malikovanje, ki pobožuje kako ustvarjeno bitje, oblast, denar, celo hudobnega duha;
•          praznoverje, ki je zabloda češčenja, ki ga izkazujemo pravemu Bogu, in  se izraža tudi v različnih oblikah vedeževanja, čaranja (magije), vražarstva in spiritizma (klicanja duhov);    
•          nebogovdanost, ki se izraža v skušanju Boga z besedami ali dejanji; v bogoskrunstvu, ki onečašča osebe ali svete stvari, zlasti evharistijo; v simoniji, ki hoče kupovati ali prodajati duhovne stvarnosti;
•          ateizem, ki zametava obstoj Boga in se pogosto opira na napačno pojmovanje človekove samostojnosti;
•          agnosticizem, po katerem ni mogoče nič vedeti o Bogu in vsebuje brezbrižnost in praktični ateizem.

446. Ali božja zapoved: "Ne delaj si rezane podobe..." (2 Mz 20,4) prepoveduje češčenje podob?

         V Stari zavezi je bilo s to zapovedjo prepovedano upodabljanje absolutno transcendentnega (vse presegajočega) Boga. Izhajajoč iz učlovečenja Božjega Sina je krščansko češčenje svetih podob upravičeno (kakor trdi drugi nicejski cerkveni zbor leta 787), ker temelji na skrivnosti učlovečenega Božjega Sina, v katerem transcendentni Bog postane viden. Ne gre za češčenje podobe, ampak za češčenje osebe, ki je upodobljena: Kristus, Devica Marija, angeli in svetniki.

DRUGA ZAPOVED:

NE SKRUNI BOŽJEGA IMENA
 (Nazaj, na deset božjih zapovedi) 

447. Kako spoštujemo svetost božjega imena?

         Sveto božje ime spoštujemo s klicanjem, blagoslavljanjem, hvaljenjem in poveličevanjem. Treba se je torej izogibati zlorabe sklicevanja na  božje ime, da bi opravičili zločin, in vsakega neprimernega uporabljanja njegovega imena, kot so bogokletje, ki je samo po sebi velik greh; kletvice in nezvestobe obljubam, narejenim v božjem imenu.

448. Zakaj je prepovedana kriva prisega?

         Ker se tako vpleta Boga, ki je resnica sama, naj pričuje za laž.

"Ne prisegaj ne pri Stvarniku, ne pri stvareh, razen po resnici, potrebi in s spoštovanjem" (sveti Ignacij Lojolski).

449. Kaj je kriva prisega?

         Kriva prisega je pod prisego napraviti obljubo, ki je nimaš namena izpolniti, ali prelomiti obljubo, narejeno s prisego. Je težek greh proti Bogu, ki je vedno zvest svojim obljubam.

TRETJA ZAPOVED:

POSVEČUJ GOSPODOV DAN
 (Nazaj, na deset božjih zapovedi) 

450. Zakaj je Bog "blagoslovil sobotni dan in ga posvetil" (2 Mz 20,11)?

         Zato, ker se v soboto spominjamo počitka Boga sedmi dan stvarjenja, kakor tudi osvoboditve Izraela iz egiptovske sužnosti in zaveze, ki jo je Bog sklenil s svojim ljudstvom.

451. Kako se Jezus vede do sobote?

         Jezus priznava svetost sobote in z božjo oblastjo podaja pristno razlago te postave: "Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote" (Mr 2,27).

452. Zakaj je bila za kristjane sobota nadomeščena z nedeljo?

         Zato, ker je nedelja dan Kristusovega vstajenja. Kot "prvi dan tedna" (Mr 16,2), spominja na prvo stvarjenje; kot "osmi dan", dan, ki sledi soboti, pomeni ta dan novo stvarjenje, ki se je začelo s Kristusovim vstajenjem. Nedelja je tako postala za kristjane prvi izmed  vseh dni, prvi izmed vseh praznikov: Gospodov dan, ko Gospod s svojo veliko nočjo (pasho) dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu.

453. Kako posvečujemo nedeljo?

         Kristjani posvečujejo nedeljo in druge zapovedane praznike z udeležbo pri Gospodovi evharistiji. Vzdržijo se tudi tistih dejavnosti, ki ovirajo bogočastje,  Gospodovemu dnevu lastno veselje ter duhu in telesu primeren oddih. Dovoljene so dejavnosti, povezane z družinskimi potrebami ali službe velike socialne koristi, samo da ne bodo uvedle navad, škodljivih za posvečevanje nedelje, za družinsko življenje in zdravje.

454. Zakaj je pomembno civilno priznavati nedeljo kot dela prost dan?

         Zato, da je vsem dana dejanska možnost razpolagati z dovolj počitka in prostega časa, poskrbeti za družinsko, kulturno, družbeno in versko življenje; najti ustrezen čas za meditacijo, razmislek, molk in kulturo;  posvečati se dobrim delom, zlasti v prid bolnim in starim.

DRUGO POGLAVJE

"LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAM SEBE"

ČETRTA ZAPOVED:

SPOŠTUJ OČETA IN MATER
 (Nazaj, na deset božjih zapovedi) 

455. Kaj ukazuje četrta zapoved?

         Zapoveduje, da izkazujemo čast in spoštujemo svoje starše in tiste, ki jim je Bog v naš blagor podelil oblast.

456. Kakšna je narava družine v božjem načrtu?

         Mož in žena, združena v zakonu, sestavljata skupaj s svojimi otroki družino. Bog je ustanovil človeško družino in jo obdaril z njeno temeljno zgradbo. Zakon in družina sta naravnana na blagor zakoncev ter na roditev in vzgojo otrok. Med člani iste družine se vzpostavijo osebni odnosi in prvobitne odgovornosti.  V Kristusu družina postane domača Cerkev, ker je skupnost vere, upanja in ljubezni.

457. Kakšno mesto zavzema družina v družbi?

         Družina je prvotna celica družbenega življenja. Je pred katerim koli  priznanjem s strani javne oblasti. Načela in vrednote družine sestavljajo temelj družbenega življenja. Življenje v družini je uvajanje v življenje v družbi.

458. Kakšne dolžnosti ima družba do družine?

         Družba ima dolžnost podpirati in utrjevati zakon in družino, ob spoštovanju načela subsidiarnosti. Civilne oblasti morajo spoštovati, ščititi in pospeševati pravo naravo zakona in družine, javno moralo, pravice staršev in blaginjo v družinah.

459. Katere so dolžnosti otrok do staršev?

         Otroci dolgujejo staršem spoštovanje (otroško vdanost), hvaležnost, učljivost in pokorščino. Tako prispevajo, tudi z dobrimi odnosi med brati in sestrami, k rasti harmonije in svetosti vsega družinskega življenja. Če bi se starši znašli v položaju pomanjkanja, bolezni, osamljenosti ali starosti, so jim odrasli otroci dolžni moralno in gmotno pomagati.

460. Katere so dolžnosti staršev do otrok?

         Starši, deležni božjega očetovstva, so prvi odgovorni za vzgojo svojih otrok in prvi oznanjevalci vere. Starši imajo dolžnost ljubiti in spoštovati otroke kot osebe in kot božje otroke. Kolikor mogoče, se morajo zavzemati za njihove telesne in duhovne potrebe, izbrati zanje primerno šolo ter jim pomagati s pametnimi nasveti pri izbiri poklica in življenjskega stanu. Prav posebej imajo poslanstvo vzgajati jih v krščanski veri.

461. Kako starši vzgajajo svoje otroke v krščanski veri?

         V prvi vrsti z zgledom, molitvijo, družinsko katehezo in udeležbo pri cerkvenem življenju.

462. Ali so družinske vezi absolutna dobrina?

         Družinske vezi so sicer pomembne, niso pa absolutne, ker je kristjanov prvi poklic hoditi za Jezusom in ga ljubiti: "Kdor ljubi očeta ali mater bolj kot mene, ni mene vreden; kdor ljubi sina ali hčer bolj kot mene, ni mene vreden" (Mt 10,37). Starši morajo z veseljem pospeševati hojo za Jezusom pri svojih otrocih, in sicer v vsakem življenjskem stanu, tudi v posvečenem življenju ali v duhovniški službi.

463. Kako se izvršuje oblast v različnih okoljih civilne družbe?

         Vedno se izvršuje kot služenje, ki spoštuje temeljne človekove pravice, pravilno hierarhijo vrednot, zakone, distributivno pravičnost in načelo subsidiarnosti. Vsakdo mora v izvrševanju oblasti iskati korist skupnosti rajši kot svojo in se mora pri svojih odločitvah navdihovati ob resnici o Bogu, človeku in svetu.

464. Kakšne so dolžnosti državljanov do civilnih oblasti?

         Tisti, ki so podrejeni oblasti, naj na svoje predstojnike gledajo kot na predstavnike Boga; z njimi naj pošteno sodelujejo, da se bo javno in družbeno življenje dobro odvijalo. To vključuje ljubezen in služenje domovini, volilno pravico in dolžnost, plačevanje davkov, obrambo dežele in pravico do konstruktivne kritike.

465. Kdaj državljan ne sme ubogati civilnih oblasti?

         Državljan v vesti ne sme ubogati, kadar zakoni civilnih oblasti nasprotujejo zahtevam nravnega reda: "Boga je treba poslušati bolj kakor ljudi" (Apd 5,29).

PETA ZAPOVED:

NE UBIJAJ
 (Nazaj, na deset božjih zapovedi) 

466. Zakaj je treba človeško življenje spoštovati?

         Zato, ker je sveto. Od vsega začetka vključuje stvariteljsko božje dejanje in ostane za zmeraj v posebnem razmerju do svojega Stvarnika, svojega edinega cilja. Nikomur ni dovoljeno neposredno uničiti nedolžnega človeškega bitja, saj to hudo nasprotuje dostojanstvu osebe in Stvarnikovi svetosti. "Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj" (2 Mz 23,7).

467. Zakaj zakonita obramba oseb in družbe ni proti tej normi?

         Zato, ker gre v zakoniti obrambi v sili za odločitev braniti se in za vrednotenje  pravice do življenja, tako svojega kakor drugih, in ne za odločitev ubijati. Zakonita obramba v sili je lahko resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenje drugih. Seveda pa ne sme vključevati uporabe večje sile, kakor je potrebno.

468. Čemu služi kazen?

         Kazen, ki jo naloži zakonita javna oblast, ima namen, da popravi nered,  ki ga je uvedlo zlo dejanje, brani javni red in varnost oseb ter prispeva k poboljšanju krivca.

469. Kakšna kazen se sme naložiti?

         Naložena kazen mora biti skladna s težo prestopka. Danes ima država na voljo možnosti, da brzda hudodelstvo s tem, da krivca napravi nenapadalnega. Zato so primeri absolutne nujnosti smrtne kazni "zelo redki, če praktično ne že povsem neobstoječi" (Evangelium vitae). Kadar je dovolj nekrvavih sredstev, se bo oblast omejila nanje, ker ta sredstva bolje ustrezajo konkretnim pogojem skupne blaginje, so bolj prikladna dostojanstvu osebe in krivcu dokončno ne odvzamejo možnosti, da se poboljša.

470. Kaj prepoveduje peta zapoved?

•          Peta zapoved prepoveduje, kar hudo nasprotuje nravni postavi:
•          neposreden in nameren uboj in sodelovanje pri njem;
•          direkten splav, hoten kot cilj in kot sredstvo, kakor tudi sodelovanje pri njem nakoplje kazen izobčenja, ker je treba človeško življenje spoštovati in ščititi brezpogojno v njegovi neokrnjenosti od trenutka spočetja dalje;
•          direktno evtanazijo, ki obstaja v tem, da z dejanjem ali z opustitvijo dolžnega dejanja napravi konec življenja prizadetih, bolnih ali umirajočih oseb;
•          samomor in prostovoljno sodelovanje pri njem, kolikor je huda žalitev pravične ljubezni Boga, samega sebe in bližnjega. Kar se tiče odgovornosti, more biti povečana zaradi pohujšanja, more pa biti tudi zmanjšana zaradi posebno hudih psihičnih motenj ali velikega strahu.

471. Kateri zdravniški postopki so dovoljeni, kadar menimo, da je smrt čisto blizu?

         Nege, ki jo vedno dolgujemo bolniku, ni mogoče zakonito prekiniti. Dovoljena pa je uporaba analgetikov (sredstev, ki blažijo bolečino), ki ne povzročajo smrti, kakor tudi odklonitev "terapevtske zagrizenosti", to je izbire nesorazmernih medicinskih postopkov brez razumnega upanja na pozitiven izid.

472. Zakaj mora družba ščititi vsak zarodek?

         Neodtujljiva pravica vsakega človeka do življenja od spočetja dalje je bistvena prvina civilne družbe in njene zakonodaje. Če država ne postavlja svoje moči v službo pravic vseh in zlasti najslabotnejših, med katerimi so spočeti še ne rojeni, so ogroženi sami temelji pravne države.

473. Kako se izogniti pohujšanju?

         Pohujšanju, ki obstaja v napeljevanju drugih, naj delajo slabo, se izognemo tako, da spoštujemo dušo in telo osebe. Če kdo premišljeno zapeljuje druge v hud greh, zagreši veliko krivdo.

474. Kakšno dolžnost imamo do telesa?

         Imeti moramo razumno skrb za telesno zdravje, svoje in drugih, vendar  se moramo izogibati kultu telesa in vsem pretiravanjem. Dalje se je treba izogibati uporabi drog, ki imajo zelo uničujoče učinke za zdravje in človeško življenje, in tudi zlorabi  jedi, alkohola, tobaka in zdravil.

475. Kdaj so znanstveni, medicinski ali psihološki poizkusi na osebah ali na človeških skupinah nravno zakoniti?

         Takšni poizkusi so nravno zakoniti, če so v službi neokrnjenega blagra osebe in družbe ter če ne spravljajo v nesorazmerno nevarnost človekovega življenja ali fizične in psihične integritete teh oseb; te osebe morajo biti o tem ustrezno informirane in s tem soglasne.

476. Ali sta presaditev in darovanje organov pred smrtjo ali po njej dovoljena?

         Presajanje organov je nravno sprejemljivo s soglasjem darovalca in brez pretiranih tveganj zanj. Za plemenito dejanje darovanja organov po smrti mora biti popolnoma ugotovljena resnična smrt darovalca.

477. Katera dejanja nasprotujejo spoštovanju telesne neokrnjenosti človeške osebe?

         Takšna dejanja so: ugrabitve in osamitve oseb za talce, terorizem, mučenje, posilstva,  direktna sterilizacija. Amputacije udov in pohabljanja osebe so nravno dovoljene samo za neobhodno nujne terapevtske namene iste osebe.

478. Kakšno skrb moramo imeti za umirajoče?

         Umirajoči imajo pravico preživeti zadnje trenutke svojega zemeljskega življenja v dostojanstvu, zlasti s podporo molitve in zakramentov, ki pripravljajo na srečanje z živim Bogom.

479. Kako je treba ravnati s telesi umrlih?

         S telesi umrlih je treba ravnati s spoštljivostjo in z ljubeznijo. Njihovo upepeljevanje je dovoljeno, če to nima namena postavljati pod vprašaj vere v vstajenje mesa.

480. Kaj terja Gospod od vsake osebe glede miru?

         Gospod, ki oznanja: "Blagor tistim, ki delajo za mir" (Mt 5,9), zahteva mir srca. Kot nemoralno obsoja jezo, ki je težnja po maščevanju za prejeto zlo; obsoja tudi sovraštvo, ki vodi k temu, da bližnjemu želimo zlo. Če so te drže prostovoljne in premišljene v pomembnih rečeh, so hudi grehi zoper ljubezen.

481. Kaj je mir na zemlji?

         Mir na zemlji, ki se zahteva za spoštovanje in rast človeškega življenja, ni le v tem, da ni vojne ali da vlada ravnotežje nasprotujočih si sil, ampak je "spokojnost reda" (sveti Avguštin), "sad pravičnosti" (Iz 32,17) in učinek ljubezni. Zemeljski mir je podoba in sad Kristusovega miru.

482. Kaj se zahteva za mir na zemlji?

         Za mir na zemlji se zahteva pravična razdelitev in zaščita osebnih dobrin;  možnost, da se ljudje svobodno srečujejo med seboj; spoštovanje dostojanstva oseb in ljudstev; gojitev pravičnosti in bratstva med ljudmi.

483. Kdaj je poseg vojaške sile nravno dovoljen?

         Poseg vojaške sile je nravno upravičen, če so hkrati navzoči naslednji pogoji: gotovost, da bo treba prestajati trajno in hudo škodo; neučinkovitost vsake miroljubne alternative; utemeljene možnosti uspeha; izogibanje hujšemu  zlu,  upoštevajoč zlasti strahotno razdiralno moč sodobnega orožja

484. Kdo je v primeru vojne nevarnosti pristojen za strogo ocenjevanje teh pogojev?

         Ocenjevanje teh pogojev je stvar razumne razsodbe voditeljev, ki imajo tudi pravico, da državljanom naložijo obveznost narodne obrambe. Pri tem  morajo  upoštevati  osebno pravico ugovora vesti tistih, ki odklanjajo uporabo orožja, imajo pa dolžnost služiti skupnosti na drug način.

485. Kaj zahteva nravna postava v primeru vojne?

         Nravna postava ostaja vedno veljavna, tudi v primeru vojne. Zahteva, da se človekoljubno ravna s tistimi, ki se ne bojujejo, z ranjenimi vojaki in z ujetniki. Dejanja, ki premišljeno nasprotujejo mednarodnemu pravu, in povelja, ki jih zapovedujejo, so zločini, katerih slepa pokorščina nikakor ne more opravičiti. Kot najhujše grehe je treba obsoditi množična uničevanja kakor tudi iztrebljanje ljudstva ali narodnostne manjšine. Obstaja moralna obveznost upreti se poveljem tistih, ki jih ukazujejo.

486. Kaj je treba storiti, da se izognemo vojni?

         Zaradi zla in krivic, ki jih vsaka vojna povzroča, je treba storiti vse, kar je po pameti mogoče, da se ji na vsak način izognemo. Prav posebej se je treba izogibati: kopičenju orožja in trgovanju z njim zunaj pravnih določil zakonitih oblasti; krivicam, zlasti gospodarskim in družbenim; narodnostnim in verskim zapostavljanjem; zavisti, nezaupanju, oholosti in maščevalnosti. Kar je storjeno za premagovanje tega in drugega nereda, prispeva h graditvi miru in k izogibanju vojni.

ŠESTA ZAPOVED:

NE PREŠUŠTVUJ
  (Nazaj, na deset božjih zapovedi)

487. Kakšno nalogo ima človeška oseba do svoje spolne identitete?

         Bog je ustvaril človeka kot moža in ženo z enakim osebnim dostojanstvom in vpisal vanj poklicanost k ljubezni in občestvu. Stvar vsakega je, da sprejme svojo spolno identiteto ter spozna njeno pomembnost za vso osebo, njeno specifičnost in komplementarnost (dopolnilnost).

488. Kaj je čistost?

         Čistost je uspela integracija (vključitev) spolnosti v osebo. Spolnost postane resnično človeška, kadar je na pravilen način zajeta v odnos od osebe do osebe. Čistost je nravna krepost, božji dar, milost, sad delovanja Duha.

489. Kaj vsebuje krepost čistosti?

         Čistost vsebuje vajo v obvladovanju samega sebe kot izraz človeške svobode, naravnane k podarjanju samega sebe. V ta namen je potrebna celovita in trajna vzgoja, ki napreduje po stopnjah rasti.

490. Katera sredstva pomagajo živeti čistost?

         Na voljo so številna sredstva: božja milost, pomoč zakramentov, molitev, poznavanje samega sebe, prakticiranje askeze, prilagojene različnim položajem, uresničevanje nravnih kreposti, zlasti kreposti zmernosti, ki teži k temu, da bi z razumnostjo prežela strasti.

491. Na kakšen način so vsi poklicani živeti čistost?

         Vsi so v hoji za Kristusom, ki je vzor vsake čistosti, poklicani, da živijo čisto življenje v skladu s svojim življenjskim stanom: eni živijo v čistosti ali posvečenem celibatu, odličnem načinu, kako sebe lažje predati Bogu z nerazdeljenim srcem; drugi, če so poročeni, živijo zakonsko čistost; če niso poročeni, živijo čistost v vzdržnosti.

492. Kateri so glavni grehi zoper čistost?

         Grehi, ki vsak po naravi svojega predmeta hudo nasprotujejo čistosti, so: prešuštvo, masturbacija (samozadovoljevanje), nečistovanje, pornografija, prostitucija, posilstvo, homoseksualna dejanja. Ti grehi so izraz glavnega greha nečistosti. Če so zagrešeni nad mladoletnimi, so takšna dejanja še hujša, ker so  napad na njihovo fizično in nravstveno integriteto (neokrnjenost).

493. Zakaj šesta zapoved prepoveduje vse grehe zoper čistost, čeprav se zapoved glasi: "Ne prešuštvuj"?

         Čeprav v svetopisemskem besedilu dekaloga beremo: "Ne prešuštvuj" (2 Mz 20,14), izročilo Cerkve sledi v celoti vsem nravnim naukom Stare in Nove zaveze in razume šesto božjo zapoved tako, da zaobseže vse grehe zoper čistost.

494. Kakšna je naloga civilnih oblasti do čistosti?

         Civilne oblasti, ki so dolžne podpirati spoštovanje dostojanstva osebe, morajo prispevati k ustvarjanju okolja, ugodnega za čistost. Z ustreznimi zakoni morajo preprečevati širjenje nekaterih prej omenjenih hudih prestopkov zoper  čistost, da bi obvarovale zlasti mladoletne in slabotnejše.

495. Katere so dobrine zakonske ljubezni, na katere je spolnost naravnana?

         Dobrine zakonske ljubezni, ki je za krščene posvečena z zakramentom zakona, so: enost, zvestoba, nerazvezljivost in odprtost za rodovitnost.

496. Kakšen smisel ima zakonsko dejanje?

         Zakonsko dejanje ima dvojni smisel: smisel združitve (medsebojna podaritev zakoncev) in smisel roditve (odprtost za porajanje življenja). Nihče ne sme pretrgati neločljive povezave, ki jo je Bog hotel med dvema smisloma zakonskega dejanja, in izključevati enega ali drugega od njiju.

497. Kdaj je urejanje rojstev nravno?

         Urejanje rojstev, ki predstavlja enega od vidikov odgovornega očetovstva in materinstva, je objektivno v skladu z nravnostjo, kadar ga zakonci udejanjajo brez zunanjih ukazov, tudi ne iz sebičnosti, ampak iz resnih nagibov in z metodami, ki se skladajo z objektivnimi merili nravnosti, to je z občasno vzdržnostjo in z zatekanjem k neplodnim obdobjem.

498. Katera so nenravna sredstva za urejanje rojstev?

         Notranje nenravno je vsako dejanje,  ki bi bodisi v predvidevanju zakonskega dejanja ali v njegovem poteku ali v njegovih naravnih posledicah hotelo služiti kot cilj ali kot sredstvo za preprečitev porajanja življenja. Taka dejanja so na primer neposredna sterilizacija ali kontracepcija.

499. Zakaj sta umetna osemenitev in oploditev nenravni?

         Nenravni sta zato, ker razdružujeta dejanje roditve od dejanja, s katerim se zakonca podarjata drug drugemu; tako vzpostavljata gospostvo tehnike nad izvorom in namenom človeške osebe. Tehnike heterologne osemenitve in oploditve, pri katerih je vključena tretja oseba zunaj zakonskega para, kršijo poleg tega otrokovo pravico, da izhaja od enega očeta in ene matere, ki ju pozna, ki sta med seboj povezana z zakonom in ki imata izključno pravico, da postaneta oče in mati samo drug prek drugega.

500. Kako gledamo na otroka?

         Otrok je božji dar, najodličnejši dar zakona. Ne obstaja pravica do otrok ("hočem otroka za vsako ceno"). Pač pa ima otrok pravico, da je sad zakonskega dejanja svojih staršev; otrok ima tudi  pravico biti spoštovan kot oseba že od prvega trenutka svojega spočetja.

501. Kaj moreta storiti zakonca, kadar nimata otrok?

         Če zakoncema, potem ko sta izčrpala vsa zakonita medicinska sredstva, ni bil podarjen otrok, moreta izkazovati svojo velikodušnost tako, da varujeta ali posvojita otroke ali spolnjujeta zahtevna opravila služenja bližnjemu. Na ta način postaneta v bogati meri duhovno rodovitna.

502. Katere so kršitve dostojanstva zakona?

         Takšne kršitve so: prešuštvo, ločitev zakona, mnogoženstvo, krvoskrunstvo (incest), svobodna zveza (konvivenca ali skupno prebivanje, konkubinat ali priležništvo), zakonsko dejanje pred zakonom ali zunaj njega.

SEDMA ZAPOVED:

NE KRADI
(Nazaj, na deset božjih zapovedi)

503. Za kaj  gre v sedmi zapovedi?

         Gre za vesoljno namenitev in razdelitev dobrin, zasebno lastnino ter spoštovanje oseb, njihovih dobrin in neokrnjenosti stvarstva. Cerkev vidi v tej zapovedi utemeljen tudi svoj družbeni nauk, ki obsega pravilno ravnanje v gospodarstvu in družbenem življenju ter pravico in dolžnost človeškega dela, pravičnost in solidarnost med narodi, ljubezen do ubogih.

504. Pod kakšnimi pogoji obstaja pravica do zasebne lastnine?

         Pravica do zasebne lastnine obstaja pod pogojem, da je bila pridobljena ali prejeta na pravičen način in da vesoljna namenitev dobrin za zadovoljitev osnovnih potreb vseh ljudi prvenstveno ostane.

505. Kakšen je namen zasebne lastnine?

         Namen zasebne lastnine je zagotavljati svobodo in dostojanstvo posameznih oseb. Pomaga  naj jim zadostiti osnovne potrebe tistih, za katere so odgovorni, in stati ob strani tudi drugim, ki živijo v stiski.

506. Kaj ukazuje sedma zapoved?

         Sedma zapoved ukazuje spoštovanje tuje dobrine s tem, da izvršujemo dela pravičnosti in ljubezni, zmernosti in solidarnosti. Prav posebej ta zapoved zahteva spoštovanje danih obljub in sklenjenih pogodb; popravo storjene krivice in vrnitev krivično prisvojenega; spoštovanje neokrnjenosti stvarstva, tako da  pametno in zmerno uporabljamo zaklade zemlje, rastline in živali po vsem svetu, s posebno pozornostjo do vrst, ki jim grozi izumrtje.

507. Kakšen odnos mora imeti človek do živali?

         Človek mora ravnati z živalmi, ki so od Boga ustvarjena bitja, z dobrohotnostjo. Izogiba naj se tako pretirane ljubezni do njih kakor tudi njihove nerazsodne uporabe, zlasti pri znanstvenih poskusih, ki prestopajo razumne meje in povzročajo odvečne bolečine živalim.

508. Kaj prepoveduje sedma zapoved?

         Sedma zapoved prepoveduje predvsem tatvino, ki je samovoljna prilastitev dobrine koga drugega zoper upravičeno lastnikovo voljo. To se dogaja tudi z izplačevanjem nepravične plače; s špekuliranjem glede vrednosti dobrin, da bi iz njih potegnili dobiček na  škodo drugih; s ponarejanjem čekov in računov. Dalje prepoveduje utajo davkov in trgovske prevare, prostovoljno povzročanje škode pri zasebni ali javni lastnini. Prepoveduje tudi oderuštvo, korupcijo, zasebno zlorabo družbenih dobrin, nalašč slabo izvršena dela kakor tudi razsipnost.

509. Kakšna je vsebina socialnega nauka Cerkve?

         Socialni nauk Cerkve je organski razvoj evangeljske resnice o dostojanstvu človeške osebe in o njeni družbeni razsežnosti. Vsebuje načela za razmišljanje, oblikuje kriterije za presojanje, daje napotke in smernice za delovanje.

510. Kdaj Cerkev poseže vmes na socialnem področju?

         Cerkev poseže vmes s tem, da izreka nravno sodbo v gospodarski in družbeni zadevi, kadar to zahtevajo osnovne pravice osebe, skupnega blagra ali zveličanja duš.

511. Kako naj se vzpostavi socialno in ekonomsko življenje?

         V skladu z lastnimi metodami naj se v okviru nravnega reda in socialne pravičnosti tako vzpostavi, da bo v službi celega človeka v njegovi neokrnjenosti in vse človeške skupnosti. Človek mora biti začetnik, središče in cilj ekonomskega in socialnega življenja.

512. Kaj nasprotuje družbenemu nauku Cerkve?

         Družbenemu nauku Cerkve nasprotujejo ekonomski in družbeni sistemi, ki teptajo temeljne pravice osebe ali imajo dobiček za izključno pravilo in poslednji cilj. Zato Cerkev zavrača ideologije, pridružene v modernih časih "komunizmu" ali ateističnim in totalitarnim oblikam "socializma". Cerkev poleg tega zavrača individualizem in absolutno prednost tržne zakonitosti nad človeškim delom v praksi "kapitalizma".

513. Kakšen pomen ima delo za človeka?

         Delo je za človeka dolžnost in pravica, po njem sodeluje z Bogom Stvarnikom. Ko namreč oseba dela z zavzetostjo in pristojnostjo, dovršuje zmožnosti, vpisane v njegovo naravo, časti Stvarnikove darove in prejete talente, vzdržuje sebe in svoje domače, služi človeški skupnosti. Delo more biti vrhu tega sredstvo posvečenja in sodelovanja s Kristusom za zveličanje drugih.

514. Do kakšnega dela ima vsak človek pravico?

         Dostop do varnega in poštenega dela mora biti brez krivične diskriminacije odprt vsakemu človeku, ob spoštovanju svobodne ekonomske pobude in pravega plačila.

515. Kakšna je odgovornost države glede dela?

         Stvar države je zagotoviti osebno svobodo in lastnino kakor tudi stabilno valuto in učinkovite javne službe; nadzorovati in voditi izvajanje človekovih pravic na gospodarskem področju. Glede na okoliščine mora družba pomagati državljanom najti delo.

516. Kakšno nalogo imajo voditelji podjetij?

         Voditelji podjetij nosijo družbeno in gospodarsko odgovornost za svoje posle. Upoštevati morajo blagor ljudi in ne le povečevanje dobičkov, tudi če so ti potrebni za zagotavljanje investicij, prihodnost podjetij, zaposlenost in pozitiven razvoj gospodarskega življenja.

517. Kakšne dolžnosti imajo delavci?

         Delavci morajo opravljati svoje delo z zavzetostjo, pristojnostjo in predanostjo. Morebitna nesoglasja morajo reševati s pogovorom. Zatekanje k nenasilni stavki je nravno zakonito, kadar se pokaže kot nujno sredstvo za dosego sorazmernega dohodka in upoštevajoč skupni blagor.

518. Kako se udejanjata pravičnost in solidarnost med narodi?

         Na mednarodni ravni morajo vsi narodi in ustanove sodelovati  v solidarnosti in subsidiarnosti z namenom, da odpravijo ali vsaj zmanjšajo bedo, neenakost gospodarskih virov in sredstev, ekonomske in socialne krivice, izkoriščanje oseb, kopičenje dolgov ubogih dežel, sprevržene mehanizme, ki ovirajo razvoj manj razvitih dežel.

519. Na kakšen način se kristjani udeležujejo političnega in družbenega življenja?

         Verni laiki neposredno posegajo v politično in družbeno življenje, ko s krščansko vnemo vnašajo življenje v zemeljske stvarnosti in sodelujejo z vsemi kot pristni pričevalci za evangelij in kot delavci za mir in pravičnost.

520. Ob čem se navdihuje ljubezen do ubogih?

         Ljubezen do ubogih se navdihuje ob evangeliju blagrov in Jezusovem zgledu v njegovi nenehni pozornosti do ubogih. Jezus je rekel: "Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" (Mt 25,40). Ljubezen do ubogih se udejanja v prizadevanju proti gmotnemu uboštvu, a tudi proti številnim oblikam kulturnega, moralnega in religioznega uboštva. Dela duhovnega in telesnega usmiljenja ter številne dobrodelne ustanove, ki so se porajale v teku stoletij, so konkretno pričevanje prednostne ljubezni do ubogih, ki označuje Jezusove učence.

OSMA ZAPOVED:

NE PRIČAJ PO KRIVEM
(Nazaj, na deset božjih zapovedi) 

521. Kakšno dolžnost ima človek do resnice?

         Vsak človek je poklican k iskrenosti in resnicoljubnosti v ravnanju in govorjenju. Vsakdo ima dolžnost iskati resnico in se je oklepati ter vse svoje življenje uravnavati po zahtevah resnice. V Jezusu Kristusu se je v celoti razodela resnica Boga: on je Resnica. Kdor hodi za njim, živi v Duhu resnice, in se varuje dvoličnosti, pretvarjanja in hinavščine.

522.  Kako pričujemo za resnico?

         Kristjan mora izpričevati evangeljsko resnico na vseh področjih svoje javne in zasebne dejavnosti ter, če je potrebno, tudi z žrtvovanjem svojega življenja. Mučeništvo je najvišje pričevanje za resničnost vere.

523. Kaj prepoveduje osma zapoved?

         Osma zapoved prepoveduje:

•          krivo pričevanje, krivo prisego, laž, katere teža se meri v skladu z resnico, ki jo laž popači, v skladu z okoliščinami in nameni tistega, ki jo zagreši, v skladu s škodo, ki jo utrpijo žrtve;
•          predrzno sodbo, opravljanje, obrekovanje, ki zmanjšajo ali škodujejo dobremu imenu in časti, do katere ima človek pravico;
•          laskanje, prilizovanje ali dobrikanje, zlasti če so povod za težke grehe ali za dosego nedovoljenih ugodnosti.
•          Prestopek zoper resnico zahteva, da ga popravimo, če je povzročil škodo drugim.

524. Kaj zahteva osma zapoved?

 Osma zapoved zahteva spoštovanje resnice, in sicer v povezavi z razločevanjem ljubezni:
• pri obvestilu in informaciji, ki morata vselej upoštevati osebni in skupni blagor, obrambo zasebnega življenja, nevarnost pohujšanja;
• pri varovanju poklicnih tajnosti, ki jih je treba vedno držati, razen v izjemnih primerih ob predložitvi sorazmerno tehtnih razlogov;
• in tudi pri zaupnih sporočilih, ki so bila posredovana pod pečatom tajnosti.

525. Kako je treba uporabljati sredstva družbenega obveščanja?

         Informacija prek sredstev obveščanja mora biti v službi skupnega blagra, vsebinsko mora vedno ustrezati resnici in biti neokrnjena ob upoštevanju tistih meja, ki jih nalagata pravo in človeški obzir. Vrhu tega mora biti informacija izrečena na pošten in primeren način, ki tenkočutno spoštuje nravne postave, zakonite pravice in dostojanstvo osebe.

526. Kakšen je odnos med resnico, lepoto in sakralno umetnostjo?

         Resnica je sama po sebi lepa. S seboj prinaša sijaj duhovne lepote. Poleg besede so še številne izrazne oblike resnice, zlasti umetnine. Vznikajo iz talenta, ki ga je podaril Stvarnik, in iz napora človeka samega. Da bi bila sakralna umetnost resnična in lepa, mora klicati v spomin in poveličevati presežno skrivnost Boga, ki se je prikazala v Kristusu, in voditi k adoraciji, molitvi in k ljubezni do Boga stvarnika in odrešenika, ki je vzvišena lepota resnice in ljubezni.

DEVETA ZAPOVED:

NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA ŽENE
(Nazaj, na deset božjih zapovedi)

527. Kaj zahteva deveta zapoved?

         Deveta zapoved ukazuje, da premagujemo mesena poželenja v mislih in željah. Boj zoper meseno poželenje gre prek očiščevanja srca in kreposti zmernosti.

528. Kaj prepoveduje deveta zapoved?

         Deveta zapoved prepoveduje gojiti misli in želje glede dejanj, ki jih prepoveduje šesta zapoved.

529. Kako pridemo do čistosti srca?

         Z božjo milostjo in v boju zoper neurejena nagnjenja se krščeni povzpne do čistosti srca s krepostjo in z darom čistosti, s čistostjo namena, s čistostjo zunanjega in notranjega pogleda, z obvladovanjem čustev in domišljije ter z molitvijo.

530. Kaj čistost še zahteva?

         Čistost zahteva sramežljivost. Varuje človekovo intimnost, izraža tankočutnost za čistost ter vodi poglede in kretnje tako, da se skladajo z dostojanstvom osebe in njihove povezanosti. Čistost srca osvobaja od razširjenega erotizma in odstranja predstave, ki pospešujejo bolestno radovednost. Zahteva tudi očiščenje družbenega ozračja z nenehnim bojem zoper permisivnost nravi, ki temelji na zmotnem pojmovanju človeške svobode.

DESETA ZAPOVED:

NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA BLAGA
(Nazaj, na deset božjih zapovedi)

531. Kaj zahteva in kaj prepoveduje deseta zapoved?

         Ta zapoved dopolnjuje prejšnjo in zahteva notranji odnos spoštovanja do tuje lastnine. Prepoveduje lakomnost, neurejeno pohlepnost po tujih dobrinah in nevoščljivost, ki je v tem, da je človek žalosten, če se drugemu godi dobro, ter brez mere hrepeni po tem, da bi si prilastil njegovo lastnino.

532. Kaj zahteva Jezus z uboštvom srca?

         Jezus zabičuje svojim učencem, naj mu dajejo prednost pred vsemi stvarmi in vsemi ljudmi. Zapoved o nenavezanosti na bogastvo - v duhu evangeljskega uboštva - je predanost previdnosti nebeškega Očeta, ki nas osvobaja zaskrbljenosti za jutrišnji dan ter nas pripravlja za blagor "ubogih v duhu, katerim pripada nebeško kraljestvo" (Mt 5,3).

533. Katero je človekovo največje hrepenenje?

         Največje človekovo hrepenenje je gledati Boga. To je krik vsega njegovega bitja: "Hočem gledati Boga!" Človek doseže svojo resnično in polno srečo v gledanju in v blaženosti Boga, ki ga je ustvaril za ljubezen in ga priteguje k sebi s svojo neskončno ljubeznijo.

"Kdor gleda Boga, je dosegel vse dobrine, kar si jih je mogoče zamisliti" (sveti Gregor iz Nise).

* obvezno