KATEKIZEM
KATOLIŠKE CERKVE
KOMPENDIJ
MOTU
PROPRIO
za
odobritev in objavo Kompendija
Katekizma katoliške Cerkve
Častitljivim
bratom kardinalom, patriarhom,
nadškofom, škofom, duhovnikom,
diakonom in vsem članom božjega
ljudstva
Pred
dvajsetimi leti se je začela
izdelava Katekizma katoliške
Cerkve, ki ga je zaprosilo izredno
zasedanje škofovske sinode ob
dvajseti obletnici sklepa drugega
vatikanskega cerkvenega zbora.
Neskončno
sem hvaležen Gospodu Bogu, da
je podaril Cerkvi ta Katekizem,
ki ga je leta 1992 uradno objavil
moj spoštovani in ljubljeni
predhodnik papež Janez Pavel
II.
Velika koristnost in dragocenost
tega daru je potrjena zlasti
s tem, da ga je tako pozitivno
in široko sprejel škofovski
zbor, kateremu je bil v prvi
vrsti namenjen kot varno in
zanesljivo besedilo za poučevanje
katoliškega nauka in posebej
za izdelavo krajevnih katekizmov.
Prav tako je bil z ugodnim in
velikim sprejemom pri vseh članih
božjega ljudstva potrjen pomen
Katekizma, ki so ga mogli spoznati
in ceniti v več kakor petdesetih
jezikih, v katere je bil doslej
preveden.
Zdaj z velikim veseljem potrjujem
in uradno objavljam Kompendij
tega Katekizma.
Zelo so si ga zaželeli udeleženci
mednarodnega katehetskega kongresa
oktobra 2002, ki so na ta način
izrazili, da je kompendij v
Cerkvi zelo potreben.
Moj pokojni predhodnik, ki je
sprejel takšno željo, je februarja
2003 določil njegovo pripravo.
Uredništvo je zaupal majhni
komisiji kardinalov, ki sem
ji predsedoval, in kateri so
stali ob strani nekateri strokovni
sodelavci. Med potekom del je
bil osnutek Kompendija predložen
v mnenje vsem kardinalom in
predsednikom škofovskih konferenc,
ki so ga v izredni večini naklonjeno
sprejeli in ocenili.
Kompendij, ki ga zdaj predstavljam
vesoljni Cerkvi, je zvest in
zanesljiv povzetek Katekizma
katoliške Cerkve. V strnjeni
obliki vsebuje vse bistvene
in temeljne prvine vere Cerkve.
Tako sestavlja, kakor je želel
moj predhodnik, nekakšen vademekum,
ki omogoča ljudem - tako verujočim
kot neverujočim -, da z enim
samim pogledom zaobjamejo celotno
panoramo katoliške vere.
V svoji zgradbi, vsebinah
in govorici Kompendij zvesto
odseva Katekizem katoliške Cerkve.
Kot povzetek bo hkrati
pomagal in spodbudil, da bodo
ljudje omenjeni katekizem še
bolj spoznali in se vanj poglabljali.
Zato z zaupanjem izročam
ta Kompendij celotni Cerkvi
in vsakemu kristjanu posebej,
da bi mogel po njem najti v
tem tretjem tisočletju nov zalet
v obnovljenem prizadevanju za
evangelizacijo in vzgojo v veri,
ki mora zaznamovati vsako cerkveno
občestvo in vsakega krščanskega
vernika, katerekoli starosti
ali narodnosti.
Zaradi svoje jedrnatosti,
jasnosti in celovitosti se Kompendij
obrača na vse ljudi, ki sredi
razdrobljenega sveta z raznovrstnimi
sporočili želijo spoznati Življenje
samo, Resnico, ki jo je Bog
zaupal Cerkvi svojega Sina.
Naj vsakdo ob branju tega
uglednega in verodostojnega
besedila, kar Kompendij je,
zlasti po priprošnji presvete
Marije, Matere Kristusa in Cerkve,
vedno bolj prepoznava in sprejema
neizčrpno lepoto, edinstvenost
in aktualnost najodličnejšega
Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu:
njegovega edinega Sina, Jezusa
Kristusa, ki je "pot, resnica
in življenje" (Jn 14,6).
Dano 28. junija 2005,
pred slovesnim praznikom svetih
apostolov Petra in Pavla, v
prvem letu mojega papeževanja.
Benedictus PP XVI
UVOD
1. Dne 11.oktobra
1992 je papež Janez Pavel II.
vernikom vsega sveta izročil
Katekizem katoliške Cerkve kot
"oporno besedilo za katehezo,
prenovljeno ob živih izvirih
vere"[1]. Trideset let
po odprtju drugega vatikanskega
cerkvenega zbora (1962-1965)
je bila s tem srečno izpolnjena
želja, ki jo je izrazilo izredno
zasedanje škofovske sinode leta
1985, namreč da bi bil sestavljen
katekizem celotnega katoliškega
nauka tako glede vere kakor
nravi.
Pet let pozneje je papež
15.avgusta 1997 z objavo uradne
latinske izdaje editio typica
Katekizma Catechismus Catholicae
Ecclesiae potrdil temeljni cilj
dela: "predložiti popolno,
neokrnjeno predstavitev katoliškega
nauka, ki vsem omogoča, da spoznajo,
kaj Cerkev v svojem vsakdanjem
življenju izpoveduje, obhaja,
živi in moli"[2].
2. Da bi Katekizem
bolj ovrednotil in da bi ustregel
prošnji, izrečeni na mednarodnem
katehetskem kongresu 2002, je
Janez Pavel II. leta 2003 ustanovil
posebno komisijo pod predsedstvom
prefekta Kongregacije za verski
nauk kardinala Josepha Ratzingerja
in ji zaupal nalogo, da izdela
Kompendij Katekizma katoliške
Cerkve, v katerem naj bodo vsebine
vere predložene bolj v povzetku.
Po dveletnem delu je nastal
osnutek kompendija, ki je bil
poslan na vpogled kardinalom
in predsednikom škofovskih konferenc.
Ta osnutek so v njegovi celoti
v absolutni večini odgovorov
pozitivno ovrednotili. Zato
ga je komisija začela predelovati
in z upoštevanjem prejetih predlogov
za izboljšavo pripravila končno
besedilo tega dela.
3. Kompendij odlikujejo
tri temeljne značilnosti: tesna
odvisnost od Katekizma katoliške
Cerkve, dialoška zgradba in
uporaba slik v katehezi.
Kompendij vsekakor ni delo
samo zase in nikakor noče nadomestiti
Katekizma katoliške Cerkve.
Kompendij marveč stalno kaže
na Katekizem, natančno navaja
številke, ki se nanašajo na
posamezne člene, in ves čas
sledi njegovi zgradbi, njegovemu
podajanju in njegovim vsebinam.
Kompendij hoče vrhu tega obnoviti
zanimanje in vnemo za Katekizem,
ki s svojo modrostjo v podajanju
in s svojo duhovno prepojenostjo
vedno ostaja temeljno besedilo
za cerkveno katehezo danes.
Kakor Katekizem je tudi Kompendij
razčlenjen na štiri dele,
ustrezno z osnovnimi zakonitostmi
življenja v Kristusu.
Prvi del, ki nosi
naslov "Izpovedovanje vere",
vsebuje posrečeno povezavo s
postavo verovanja-lex credendi,
se pravi vere, ki jo katoliška
Cerkev izpoveduje. Prvi del
sledi apostolski veroizpovedi
in vedno znova sega nazaj na
nicejsko-carigrajsko veroizpoved,
katere trajno oznanjevanje v
krščanskih skupnostih ohranja
živo spominjanje osnovnih resnic
vere.
Drugi del z naslovom
"Obhajanje krščanske skrivnosti"
predstavlja bistvene prvine
postave obhajanja-lex celebrandi.
Oznanjevanje evangelija najde
namreč svoj prednostni odgovor
v zakramentalnem življenju.
V njem verniki v vseh okoliščinah
svojega življenja doživljajo
in izpričujejo odrešenjsko-zveličavno
učinkovitost velikonočne skrivnosti,
v kateri je Kristus dovršil
delo našega odrešenja.
Tretji del, ki nosi
naslov "Življenje v Kristusu",
kliče v spomin postavo življenja-lex
vivendi, se pravi zavzetost,
s katero krščeni v svojih dejanjih
in v svojih nravnih odločitvah
izpričujejo zvestobo do vere,
ki jo izpovedujejo in obhajajo.
Verniki so namreč v Kristusu
poklicani, da izvršujejo dela,
ki ustrezajo njihovemu dostojanstvu
Očetovih otrok v ljubezni Svetega
Duha.
Četrti del z naslovom
"Krščanska molitev"
podaja povzetek postave molitve-lex
orandi, torej življenja molitve.
Po zgledu Jezusa, ki je najpopolnejši
vzor molivca, je tudi kristjan
poklican k dialogu z Bogom v
molitvi, katere odlični izraz
je očenaš. To molitev nas je
naučil Jezus sam.
4. Druga značilnost
Kompendija je njegova dialoška
oblika. Povzema torej staro
literarno obliko kateheze, ki
obstaja iz vprašanj in odgovorov.
Gre za predložitev idealnega
dialoga med učiteljem in učencem.
Zaporedna vprašanja kar potegnejo
za seboj bralca in ga povabijo,
da odkriva vedno nove vidike
resnice svoje vere. Dialoška
oblika pripomore tudi k temu,
da znatno skrajša besedilo in
ga strne na bistveno. To naj
bi spodbujalo usvojitev
vsebin in morebitno učenje
na pamet.
5. Tretja značilnost
obstaja v uporabi nekaterih
slik, s katerimi je ponazorjena
razčlenitev Kompendija. Podobe
izhajajo iz nadvse bogate
dediščine krščanske ikonografije.
Iz stoletnega izročila cerkvenih
zborov se učimo, da je tudi
slika oznanjevanje evangelija.
Umetniki vsake dobe so najpomembnejše
dogodke odrešenjske skrivnosti
predložili vernikom, da jih
premišljevaje ogledujejo in
strme občudujejo; ponazorili
so jih v barvi in v popolnosti
lepote. To je znamenje, da more
sveta podoba v današnji vizualni
kulturi povedati veliko več
kakor beseda, ker v svoji živosti
nadvse učinkovito izraža evangeljsko
oznanilo in ga posreduje naprej.
6. Štirideset let
po sklepu drugega vatikanskega
cerkvenega zbora in v letu evharistije
predstavlja Kompendij nadaljnji
pripomoček, da bi pri vernikih
vseh starostnih obdobij
in stanov potešili lakoto po
resnici in ustregli potrebi
tistih, ki sicer niso verni
a jih žeja po resnici in pravici.
Kompendij bo objavljen na praznik
svetih apostolov Petra in Pavla,
stebrov celotne Cerkve in vzornih
oznanjevalcev evangelija v antičnem
svetu. Ta dva apostola sta videla,
kar sta oznanjala, in sta Kristusovo
resnico izpričevala vse do mučeništva.
Posnemajmo njuno misijonarsko
vnemo in prosímo Gospoda,
da bo Cerkev vedno sledila nauku
apostolov, od katerih je prejela
prvo veselo oznanilo vere!
20. marca 2005, cvetna nedelja
Kardinal JOSEPH RATZINGER
predsednik posebne komisije
[1] JANEZ PAVEL II.,
Apostolska konstitucija Fidei
depositum, 11. oktobra 1992,
v: AAS 86 (1994) 115.
[2] JANEZ PAVEL II., Apostolsko
pismo Laetamur magnopere, 15.
avgusta 1997, v: AAS 89 (1997)
820.
*
obvezno
|
