Podoba
Božjega usmiljenja
PODOBA
BOŽJEGA USMILJENJA
Njen nastanek je v zvezi
z videnjem, ki ga je sestra
Favstina imela v Plocku 22.
februarja 1931; tedaj ji je
Kristus izrekel željo, da bi
naslikala tako podobo ter pod
podobo napisala besede: Jezus,
vate zaupam.
Podoba predstavlja od mrtvih
vstalega Kristusa, ki ima na
rokah in nogah sledove križanja.
Iz prebodenega, na podobi nevidnega
Srca, izhajata dva pramena žarkov:
rdeči in bledi. Ko je sestra
Favstina vprašala Jezusa o pomenu
obeh pramenov, ju je Gospod
Jezus razložil takole:
»Bledi pramen pomeni
vodo, ki opravičuje duše; rdeči
pa pomeni kri, ki je življenje
duš. Ta dva pramena žarkov sta
privrela iz globin mojega usmiljenja
takrat, ko je sulica prebodla
moje umirajoče Srce na križu«
(299).
Drugače rečeno, ta dva pramena
žarkov pomenita svete zakramente,
pa tudi sveto Cerkev rojeno
iz prebodene Kristusove strani
in darove Svetega Duha, katerih
svetopisemski simbol je voda.
»Srečen, kdor bo
živel v njuni senci,«
je rekel Jezus,»ker ga
ne bo dosegla pravična roka
Boga« (299).
Podoba nam tako prikazuje
veliko božje usmiljenje, ki
se je v polnosti razodelo v
velikonočni Kristusovi skrivnosti,
najbolj rodovitno pa se udejanja
v Cerkvi po svetih zakramentih.
Podoba mora biti kakor posoda
za zajemanje milosti, mora biti
znamenje, ki vernike opozarja
na nujnost zaupanja v Boga in
nujnost usmiljenja do bližnjih.
Zaupanje izražajo besede v napisu
pod podobo: Jezus, vate zaupam.
»Podoba,«
je povedal Jezus »mora
opozarjati na želje mojega usmiljenja,
saj tudi najmočnejša vera brez
del nič ne pomaga«
(742).
Češčenje te podobe temelji
na zaupni molitvi, povezani
z dobrimi deli. Gospod Jezus
je obljubil vsakemu, ki bo tako
častil to podobo: milost
odrešenja, velik napredek na
poti krščanske popolnosti, milost
srečne smrti oziroma vsakršne
druge milosti ter časne dobrine,
za katere ga bodo usmiljene
osebe prosile.
»Ljudem izročam
posodo, s katero naj prihajajo
po milosti k izviru usmiljenja,«
je sestri Favstini rekel Gospod
Jezus.
»Posoda je ta podoba
z napisom: Jezus, vate zaupam«
(327).
»Po tej podobi bom
delil dušam veliko milosti,
zato naj ima vsakdo dostop do
nje.« (570).
»Obljubljam,
da se človek, ki bo častil to
podobo, ne bo pogubil. Obljubljam
mu že tu na zemlji zmago nad
sovražniki, zlasti pa ob smrtni
uri. Sam ga bom branil kakor
svojo čast« (48).
»Žgejo me plameni
usmiljenja, želim jih izlivati
na človeške duše. O kakšno bolečino
mi povzročajo, če jih nočejo
sprejeti (...). Povej obolelemu
človeštvu, naj se oklene mojega
usmiljenega Srca, in napolnil
ga bom z mirom« (1074).
»Človeštvo ne bo
našlo miru, dokler se z zaupanjem
ne obrne k mojemu usmiljenju«
(300).
»Zapiši te besede,
moja hči, oznanjaj svetu moje
usmiljenje, naj vse človeštvo
spozna moje brezmejno usmiljenje.
To je znamenje za poslednje
čase, za njimi pride dan pravičnosti.
Dokler je čas, naj se zatekajo
k izviru mojega usmiljenja,
naj se okoriščajo s krvjo in
vodo, ki je privrela zanje«
(848).
»Piši: Preden pridem
kot pravični sodnik, na široko
odpiram vrata svojega usmiljenja.
Kdor noče priti skozi vrata
usmiljenja, ta mora skozi vrata
moje pravičnosti«
(1146).
Dejanje
izročitve božjemu usmiljenju
O neizmerno usmiljeni Jezus,
tvoja dobrota je brezmejna in
zakladi tvoje milosti neizčrpni.
Brezmejno zaupam v tvoje usmiljenje,
ki presega vsa tvoja dela. Popolnoma
in brez pridržkov se ti izročam,
da bi tako mogel živeti in si
prizadevati za krščansko popolnost.
Tvoje usmiljenje želim širiti
z izvrševanjem duhovnih in telesnih
del usmiljenja, še posebej s
prizadevanjem za spreobrnjenje
grešnikov, z izkazovanjem tolažbe
pomoči potrebnim, bolnim in
potrtim. Varuj me torej, Jezus,
kot svojo lastnino in svojo
čast.
Čeprav včasih trepetam od
strahu, zavedajoč se svoje slabosti,
imam vendar istočasno brezmejno
zaupanje v tvoje usmiljenje.
O da bi vse človeštvo pravočasno
spoznalo brezmejno globino tvojega
usmiljenja, mu zaupalo in ga
na veke slavilo. Amen.
* povdarjeni
stavki, ki imajo na koncu v
oklepaju (...) številko, so
Jezusova sporočila(in naročila) sveti
sestri Favstini Kowalski
* obvezno
|
